ODGOVORI NA NEKATERE KRITIKE DELNIČARSTVA ZAPOSLENIH V SLOVENIJI

1.
Delničarstvo zaposlenih je slabo, ker onemogoča zunanji nadzor nad managementom podjetij. Vlogo nadzora nad managementom naj bi prevzeli zunanji lastniki (npr. investicijske družbe), kot je to normalno v kapitalističnem gospodarstvu.

Formula "zunanji nadzor = uspešen nadzor" ne drži! Obstajajo številni dokazi neuspešnega nadzora zunanjih lastnikov (znani primeri ameriških podjetij, v katerih si managerji kljub izgubam podjetja izplačujejo ekstremno visoke plače). Veliko avtorjev poudarja večje objektivne možnosti zaposlenih za kontrolo managementa kot tudi manjše stroške tovrstnega nadzora v primerjavi z zunanjim nadzorom.

2.
Delničarstvo zaposlenih je slabo ker je v nasprotju z razvijanjem močne borze in aktivnega trgovanja z delnicami. Pomembna vloga borze in finančnih trgov je pa lastnost normalnega kapitalističnega gospodarstva.

Formula "uspešno gospodarstvo=pomembna vloga borze" (aktivnega trgovanja z delnicami) ne drži!

V nekaterih zelo uspešnih gospodarstvih (Nemčija, Japonska) ima borza obroben pomen. V vseh gospodarstvih (tudi v ZDA in VB, kjer borza ima neprimerno pomembnejšo vlogo) je borza kot vir financiranja v podjetjih šele na tretjem mestu (za financiranjem iz poslovanja in krediti).

3.
Slovenija zaradi lastništva zaposlenih ne bo zanimiva za tuj kapital.

Nasprotno, pred tujci se lahko pohvalimo z motiviranimi zaposleni!

Tuji vlagatelji bodo radi vlagali denar v podjetja, v katerih so zaposleni kot lastniki zainteresirani za uspešnost podjetja. Za tujega vlagatelja, ki bi želel imeti večinski delež v podjetju, bodo za podjetje (in kapital v njem) zainteresirani zaposleni prej motiv za vlaganje kot ovira. Za manjšinskega vlagatelja pa bo pomembno, kakšni načini zaščite manjšinskega deleža obstajajo (ne glede na to kdo ima večinski delež). Ko bo za tujce Slovenija spet "varna" (geografsko) in ko bomo v Sloveniji imeli razčiščena stališča do tujega kapitala (izražena v zakonodaji), bo lastništvo zaposlenih lahko konkurenčna prednost, ne pa ovira tujim naložbam.

4.
Delničarstvo zaposlenih je v Sloveniji slabo, ker onemogoča izplačevanje dividend zunanjim lastnikom.

Izplačevanje dividend ni vedno kazalec uspešnosti podjetja in prav tako ne uspešnosti nadzora nad managementom!

Lastniki so v svoji vlogi lahko aktivni ali pasivni. Instrument nadzora pasivnih lastnikov je "izhod" (prodaja delnic), instrument aktivnih lastnikov pa "glasovanje". Pasivni lastniki glede na (ne)zadovoljstvo z delom managementa (ki ga ocenjujejo glede na vrednost delnice in višino dividende) obdržijo ali prodajajo delnice. Aktivni lastniki so pa soudeleženi v oblikovanju podjetniške strategije in so večinoma več kot samo delničarji v podjetju (so zaposleni, poslovni partnerji ali podobno). Osnovni cilj pasivnih lastnikov je visoka dividenda, osnovni cilj aktivnih pa večanje vrednosti podjetja (delnice). Management, zaskrbljen za svoj položaj, da bi preprečil prodajanje delnic (kot odgovor pasivnih lastnikov na neizplačevanje dividende), lahko izplačuje dividende tudi takrat, ko to ni v interesu podjetja in s tem ogroža njegov obstoj.

5.
Slovensko delničarstvo zaposlenih je pojavna oblika samoupravljanja in ne pomeni "dejanske" privatizacije.

Gre za zmedo med oblikami lastnine (družbena in privatna) in oblikami upravljanja (samoupravljanje in upravljanje delniških družb). Delničarstvo zaposlenih je lastniška oblika, ki se od prej obstoječe družbene lastnine razlikuje po tem, da jasno določa (individualne) nosilce lastniške vloge (pravice in obveznosti, odgovornost). Organizacija podjetij kot delniških družb pa določa način upravljanja v njih.

Paradoksalno je imeti posredno lastništvo preko investicijskih skladov za "pravo privatno lastništvo", osebno lastništvo zaposlenih (delavcev in managementa) pa za "kvazi-lastništvo".

6.
Vloga zaposlenih lastnikov je konfliktna (nasprotni interesi zaposlenega in lastnika) in je verjetno, da bo kratkoročna drža zaposlenega (zainteresiranega za plačo) zmagala. Investicijske družbe so pa kot zastopniki kapitala "naravno" dolgoročno usmerjene.

Slovenska praksa pa kaže nasprotno. Zaposleni so zaradi želje po dolgoročni zaposlitvi pripravljeni sprejeti nižje osebne dohodke in se odpovedati dividendam. Veliko investicijskih skladov pa si tega ne more privoščiti. Zaradi tega črpanja denarja iz podjetij bi jim mogoče bolj ustrezalo ime "dezinvesticijski skladi".

DEZAP - Združenje za lastništvo zaposlenih