DIREKTIVA SVETA EVROPSKE SKUPNOSTI
94/95/EC
(z dne 22. septembra 1994)
o ustanovitvi Evropskih svetov delavcev ali
o postopkih v gospodarskih družbah v obsegu ES, ter skupinah
gospodarskih družb v obsegu ES, ki bodo urejali informiranje
in posvetovanje zaposlenih.
SVET EVROPSKE SKUPNOSTI JE SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
ODDELEK I
SPLOŠNO
1. člen
Cilj
1. Namen te Direktive je izboljšati pravico do
informiranja in posvetovanja zaposlenih v gospodarskih družbah
v obsegu ES oziroma skupini gospodarskih družb v obsegu ES.
2. V ta namen bodo uvedeni Evropski sveti delavcev ali pa postopki
za informiranje in posvetovanje zaposlenih v vsaki gospodarski
družbi v obsegu ES ali skupini gospodarskih družb v obsegu ES,
kjer se je to zahtevalo na način, ki je predpisan v 5. členu
(1. odstavek ), s ciljem informiranja in posvetovanja zaposlenih,
ter pod pogoji, v namene in z učinki, ki jih je predpisala ta
Direktiva.
3. Navkljub 2. odstavku, kjer skupina gospodarskih družb v obsegu
ES znotraj pomena 2. člena (1. odstavek) (c), vključuje eno
ali več družb oziroma skupine družb, ki so družbe v obsegu ES
ali skupina družb v obsegu ES znotraj pomena 2. člena (1. odstavek)
(a), ali (c), bodo Evropski sveti delavcev ustanovljeni na nivoju
skupin, razen če sporazumi, ki se nanašajo na 6. člen, ne določajo
drugače.
4. Razen če je bil zagotovljen širši doseg v sporazumu, omenjenem
v 6. členu, pooblastila in pristojnost Evropskih svetov delavcev
ter možnost postopkov informiranja in posvetovanja, zasnovanih
za dosego namena, podrobno opisanega v 1. odstavku, v primeru
družbe v obsegu ES, pokrijejo vse ustanove (podjetja), ki so
locirana znotraj držav - članic in v primeru vseh skupin družb
v obsegu ES, vse skupine podjetij, ki so locirana znotraj držav
- članic.
5. Države - članice smejo poskrbeti, da se ta Direktiva ne bo
uporabljala za osebje trgovske mornarice.
2. člen
Razlaga (opis)
1. Za namene iz te Direktive:
a) "Gospodarska družba v obsegu ES"
pomeni vsako družbo z vsaj 1.000 zaposlenimi znotraj držav -
članic in z vsaj 150 zaposlenimi v vsaki od najmanj dveh držav
- članic.
b) "Skupina gospodarskih družb" (koncern) pomeni nadzorno
(upravljajočo) družbo in njeno nadzorovanje (upravljanje) družb.
c) "Skupina gospodarskih družb v obsegu ES" pomeni
skupino družb z naslednjimi značilnostmi:
- najmanj 1.000 zaposlenih znotraj držav - članic,
- najmanj dve skupini družb v različnih državah - članicah,
- najmanj eno skupino družb (koncern) z najmanj 150 zaposlenimi
v eni državi - članici in
najmanj eno drugo skupino podjetij z najmanj 150 zaposlenimi
v drugi državi - članici.
d) "zastopniki delavcev" pomeni zastopnike
(predstavnike) delavcev pod pogoji nacionalnega zakona in /
prakse;
e) "osrednje poslovodstvo" pomeni osrednje poslovodstvo
gospodarske družbe v obsegu ES ali v primeru skupine gospodarskih
družb (koncerna) v obsegu ES, nadzorno (upravljajočo) družbo;
f) "posvetovanje" pomeni izmenjavo mnenj in vzpostavitev
dialoga med zastopniki delavcev in osrednjega poslovodstva ali
kateregakoli bolj ustreznega nivoja poslovodstva;
g) "Evropski svet delavcev" pomeni svet, ki je ustanovljen
skladno s 1. členom (2. odstavek), za pogajanja z osrednjim
poslovodstvom o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali o
postopku informiranja in posvetovanja zaposlenih, skladno s
1. členom (2. odstavek).
h) "posebno pogajalsko telo" pomeni
telo, ustanovljeno skladno s 5. členom (2. odstavek), za pogajanja
z osrednjim poslovodstvom o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev
ali o postopku informiranja in posvetovanja zaposlenih, skladno
s 1. členom (2. odstavek).
2. Za namene te smernice bodo prej opisani pragovi
(meje) za velikost delovne sile temeljili na povprečnem številu
delavcev (vključno z zaposlenimi za skrajšani delovni čas (part-time),
ki so bili zaposleni v obdobju predhodnih dveh let, izračunanem
skladno z nacionalno zakonodajo in / ali prakso.
3. člen
Definicija "nadzorne (upravljajoče)
gospodarske družbe"
1. Za namene te smernice "nadzorna (upravljajoča)
gospodarska družba pomeni družbo, ki lahko koristi dominantni
(prevladajoči) vpliv nad drugo družbo (nadzorovana družba),
s prednostjo, na primer pri lastništvu, finančni udeležbi ali
pri odločitvah, na katere vpliva.
2. Sposobnost, da uporablja pravico do dominantnega vpliva mora
biti dovoljena, ne da bi prejudicirala dokazovanja nasprotnega
kadar, v odnosu do druge družbe, neposredno ali posredno:
a) ima večino od vpisanega kapitala družbe; ali
b) nadzoruje večino glasov, povezanih z vrednostjo osnovnega
kapitala delniških družb; ali
c) lahko postavi več kot polovico članov v upravo podjetja,
poslovodstvo ali nadzorni odbor.
3. Za namene 2. odstavka, bodo pravice nadzorne
družbe, kar se tiče volitev in imenovanja, vključevale pravice
katerekoli druge nadzorovane družbe in tiste pravice katerihkoli
oseb ali teles, s katerimi vršijo dolžnost v svojem ali njihovem
lastnem imenu, toda v imenu nadzorne družbe ali katerekoli druge
nadzorovane družbe.
4. Navkljub 1. in 2. odstavku, družba ne more biti mišljena,
da bi bila "nadzorna družba" v odnosu do druge družbe,
v kateri ima deleže, kjer je nekdanja družba gospodarska družba
omenjena v 3. členu (5. odstavek) (a) ali Š predpisov Sveta
(EEC-Evropskega gospodarskega sveta), št. 4064/89, z dne 21.
decembra 1989, o nadzorovanju koncentracije med podjetji.
5. Prevladujoči vpliv ne more biti uporabljen samo kot prednost
in dejstvo, da je lastnik poslovnega prostora ampak mora biti,
skladno z zakonom države - članice ES takšen tudi v primerih
odplačila dolga, likvidacije, insolventnosti, ustavitve (prenehanje)
plačil, poravnave z upniki ali analognih postopkov.
6. Veljavni zakon za to, da se določi, katere družbe "nadzorna
družba", mora biti zakon tiste države - članice ES, ki
upravlja družbo.
Kjer zakon o upravljanju takšne družbe ni ta -
od države - članice ES, mora biti veljavni zakon zakon države
- članice ES, čigar znotraj ozemlja je postavljen predstavnik
družbe ali v odsotnosti takšnega predstavnika osrednje poslovodstvo
skupine družb, ki zaposluje največje število delavcev.
7. Kjer, v primeru nasprotujočih si zakonov pri
uporabi 2. odstavka, dve ali več družb iz skupine zadovoljuje
enega ali več kriterijev, ki so zapisani v tem odstavku, se
mora družba, ki zadovoljuje kriterij, ki je zapisan v točki
c, upoštevati za nadzorno podjetje, ne da bi prejudicirali dokazovanje,
da je drugo podjetje sposobno uporabljati prevladujoč vpliv.
ODDELEK II
USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV ALI
POSTOPEK INFORMIRANJA IN POSVETOVANJA DELAVCEV
4. člen
Odgovornost za ustanovitev Evropskega sveta
delavcev ali za postopek informiranja in posvetovanja delavcev.
1. Osrednje poslovodstvo mora biti odgovorno za
ustvarjanje pogojev in sredstev, potrebnih za ustanavljanje
Evropskega sveta delavcev ali za postopek informiranja in posvetovanja
delavcev, kot je za to določeno v 1. členu (2. odstavek) za
družbo v obsegu ES in skupino družb v obsegu ES.
2. Kjer osrednje poslovodstvo ni postavljeno v državi - članici
ES, se bo, če je potrebno, imenovalo zastopniškega predstavnika
osrednjega poslovodstva iz države - članice ES, ki mora prevzeti
odgovornost, omenjeno v 1. odstavku.
V primeru odsotnosti takšnega zastopnika, mora
uprava ustanove (podjetja) ali skupina družb, ki zaposluje največje
število delavcev v katerikoli posamezni državi - članici ES,
prevzeti odgovornost, omenjeno v 1. odstavku.
3. V namene te Direktive, zastopnik ali zastopniki
ali, v primeru odsotnosti vsakih takšnih predstavnikov, mora
biti uprava, omenjena v drugem pododstavku 2. odstavka, upoštevana
kot osrednje poslovodstvo.
5. člen
Posebna pogajalska telesa
1. Zato, da bi dosegli cilj v 1. členu, bo osrednje
poslovodstvo spodbudilo pogajanja za ustanovitev Evropskega
sveta delavcev ali za informiranje in posvetovanje delavcev
na svojo lastno pobudo, ali na pisno zahtevo najmanj 100 zaposlenih,
ali njihovih zastopnikov v najmanj dveh podjetjih, ali dveh
ustanovah v najmanj dveh različnih državah - članicah ES.
2. Za ta namen bo ustanovljeno posebno pogajalsko telo, skladno
z naslednjimi navodili:
a) države - članice ES bodo določile metode, ki
se bodo uporabljale za volitve ali imenovanje članov posebnega
pogajalskega telesa, ki bodo izvoljeni ali imenovani na njihovih
ozemljih.
Države - članice ES bodo zagotovile, da imajo
delavci v družbah in / ali ustanovah, v katerih, ne po njihovi
krivdi, ni zastopnikov delavcev pravico, da izvolijo ali imenujejo
člane posebnega pogajalskega telesa.
Drugi pododstavek mora biti brez prejudica na
nacionalno zakonodajo in / ali prakso o predpisanem pragu za
ustanovitev zastopniških teles delojemalcev.
b) posebno pogajalsko telo mora imeti najmanj
3 in največ 17 članov.
c) v teh volitvah ali imenovanjih mora biti zagotovljeno:
- prvo, da vsaka država - članica ES, v kateri
ima družba v obsegu ES eno ali več ustanov ali v kateri ima
skupina družb v obsegu ES nadzorno (upravljajočo) družbo, ali
eno ali pa več nadzorovanih (upravljanih) družb, je zastopana
z enim članom;
- drugo, da obstajajo nadomestni člani glede na število zaposlenih,
ki delajo v ustanovah, nadzorni (upravljajoči) družbi ali nadzorovani
družbi, kot to predpisuje zakonodaja države - članice EU znotraj
ozemlja, kjer je sedež osrednjega poslovodstva.
d) osrednje poslovodstvo in lokalno (krajevno)
poslovodstvo, morata biti informirana o sestavi posebnega pogajalskega
telesa.
3. Posebno pogajalsko telo bo imelo nalogo, da
s pisnim sporazumom z osrednjim poslovodstvom, določi področje
delovanja, sestavo, naloge (vlogo) in čas službovanja Evropskega
sveta(ov) delavcev ali pa dogovori vse potrebno za uresničevanje
postopkov za informiranje in posvetovanje delavcev.
4. Z namenom, da bi sklenili sporazum skladno s 6. členom, bo
osrednje poslovodstvo sklicalo sestanek s posebnim pogajalskim
telesom. V skladu s tem bo informiralo lokalno (krajevno) poslovodstvo.
Za namen pogajanj smejo posebnemu pogajalskemu
telesu pomagati strokovnjaki (eksperti) po njihovem lastnem
izboru.
5. Posebno pogajalsko telo sme odločiti z najmanj
dvemi tretjinami glasov, da ne začne pogajanja skladno s 4.
odstavkom, ali pa da konča že pričeta pogajanja.
Takšna odločitev bo zaustavila postopek za sklenitev
sporazuma, omenjenega v 6. členu. Kjer je bila takšna odločitev
sprejeta, se določila iz Aneksa ne uporabljajo.
Nova zahteva za sklic posebnega pogajalskega telesa
sme biti narejena najprej dve leti po zgoraj omenjeni odločitvi,
razen če si stranke, ki jih to zadeva, predpišejo krajše obdobje.
6. Katerikoli stroški, povezani s pogajanji, omenjenimi
v 3. in 4. odstavku, bodo bili plačani s strani osrednjega poslovodstva
zato, da se omogoči posebnemu pogajalskemu telesu, da izpelje
svoje naloge na ustrezen način.
Ob upoštevanju teh principov, smejo države - članice
ES predpisati proračunska pravila glede delovanja posebnega
pogajalskega telesa. Še posebej smejo omejiti zagotavljanje
sredstev za pokritje samo enega eksperta.
6. člen
Vsebina sporazuma
1. Osrednje poslovodstvo in posebno pogajalsko
telo se morata pogajati v duhu sodelovanja in z namenom, da
dosežeta sporazum o podrobni ureditvi za informiranje in posvetovanje
delavcev, pod pogoji 1. člena (odstavek 1).
2. Ne da bi prejudicirali avtonomijo strank, bo sporazum, omenjen
v 1. odstavku, med osrednjim poslovodstvom in posebnim pogajalskim
telesom, določal:
a) družbe v obsegu ES ali skupino družb v obsegu
EU ali pa ustanove (firme) iz družb v obsegu EU, ki so pokrita
s sporazumom;
b) sestavo Evropskega sveta delavcev, število članov, dodelitev
sedežev in čas službovanja;
c) delovanje in postopek za informiranje in posvetovanje Evropskega
sveta delavcev;
d) kraj (prostor), pogostnost in trajanje sestankov Evropskega
sveta delavcev;
e) finančne in materialne vire, ki bodo namenjeni Evropskemu
svetu delavcev;
f) trajanje sporazuma in postopek za ponovna pogajanja o njem.
3. Osrednje poslovodstvo in posebno pogajalsko
telo smeta odločiti, v pisni obliki, da ustanovita eno ali več
informacijskih in posvetovalnih postopkov, namesto Evropskega
sveta delavcev.
Sporazum mora dogovoriti na kakšen način bodo
imeli zastopniki delojemalcev pravico sestajati se in razpravljati
o informacijah, ki so jim bile prenešene.
Te informacije bodo povezane še posebej s transnacionalnimi
vprašanji, ki pomembno vplivajo na interese delavcev.
4. Sporazumi, omenjeni v 2. in 3. odstavku ne
bodo, razen če je v tem pogledu predpisano drugače, podvrženi
dopolnilnim pogojem iz Aneksa.
5. V namen sklenitve sporazumov, omenjenih v 2. in 3. odstavku,
bo posebno pogajalsko telo delovalo z večino svojih članov.
7. člen
Dopolnilni pogoji
1. Zato, da se doseže cilj v 1. členu (1. odstavek),
bodo uporabljeni dopolnilni pogoji, predpisani z zakonodajo
države - članice EU, v kateri je sedež osrednjega poslovodstva:
- kjer osrednje poslovodstvo in posebno pogajalsko
telo tako odločita, ali
- kjer osrednje poslovodstvo zavrača (odklanja) začetek pogajanj
znotraj šestih mesecev od zahteve, omenjene v 5. členu (1. odstavek),
ali
- kjer po treh letih od datuma te zahteve niso zmožni skleniti
sporazuma, kot predpisuje 6. člen in posebno pogajalsko telo
ni sprejelo odločitve, predvidene za to v 5. členu (5. odstavek).
2. Dopolnilni pogoji, omenjeni v 1. odstavku,
tako kot so bili sprejeti v zakonodaji države - članice ES,
morajo zadovoljiti pogoje, podrobneje razložene v Aneksu.
ODDELEK III
OSTALE DOLOČBE
8. člen
Zaupne informacije
1. Države - članice ES bodo zagotovile, da člani
posebnih pogajalskih teles ali Evropski sveti delavcev in vsak
strokovnjak, ki jim pomaga, ne bodo pooblaščeni, da izdajo katerokoli
informacijo, ki jim je bila izrecno preskrbljena kot zaupna.
Enako mora veljati za zastopnike delavcev v okviru
postopkov za informiranje in posvetovanje.
Ta obveza mora trajno veljati, kjerkoli se osebe,
omenjene v prvem in drugem pododstavku nahajajo, celo po njihovem
končanem službovanju.
2. Vsaka država - članica ES bo zagotovila v posebnih
primerih in pod pogoji in omejitvami, predpisanimi z nacionalno
zakonodajo, da osrednje poslovodstvo, s sedežem na svojem ozemlju,
ni zavezano, da prenaša informacije, kadar je njihova narava
(lastnost) takšna, da bi skladno s ciljnimi kriteriji, resno
škodile funkcioniranju podjetja, ki se ga to tiče ali pa bi
to škodilo njim.
Država - članica sme napraviti takšno oprostitev
od zakonskih predpisov po predhodni administrativni (upravni)
ali sodni odobritvi.
3. Vsaka država - članica ES sme predpisati posebne
določbe za osrednje poslovodstvo družb na njihovem ozemlju,
katerih neposredni in bistveni cilj je ideološko usmerjanje
s pomočjo informiranja in izražanja mnenj, pot pogojem, da na
dan sprejema te Direktive, takšne posebne določbe že obstajajo
v nacionalni zakonodaji.
9. člen
Delovanje Evropskega delovnega sveta ter postopek
informiranja in posvetovanja za delavce
Osrednje poslovodstvo in Evropski svet delavcev
bosta delovala v duhu sodelovanja ob hkratnem spoštovanju njunih
obojestranskih pravic in obveznosti.
Enako bo veljalo za sodelovanje med osrednjim
poslovodstvom in zastopniki delojemalcev v okviru postopkov
za informiranje in posvetovanje delavcev.
10. člen
Zaščita zastopnikov delojemalcev
Člani posebnega pogajalskega telesa, člani Evropskih
svetov delavcev in zastopniki delavcev, ki se ukvarjajo s svojimi
nalogami na osnovi postopkov, omenjenih v 6. členu (3. odstavek)
bodo, pri ukvarjanju z nalogami, uživali enako zaščito in poroštva
(jamstva), kot so zagotovljena za zastopnike delojemalcev z
nacionalno zakonodajo in / ali prakso o zaposlovanju, veljavno
v njihovi državi.
To bo veljalo še posebej za obiskovanje sestankov
posebnih pogajalskih teles ali Evropskih svetov delavcev ali
vsakih drugih sestankov znotraj okvira sporazuma, omenjenega
v 6. členu (3. odstavek) in izplačila plač za člane, ki so uslužbenci
družbe v obsegu ES ali skupine družb v obsegu ES, za čas odsotnosti,
potrebne za izvrševanje njihovih dolžnosti.
11. člen
Upoštevanje te Direktive
1. Vsaka država - članica bo zagotovila, da bodo
poslovodstvo ustanove (podjetja) iz družbe v obsegu ES in poslovodstvo
podjetij, ki oblikujejo del skupine družb v obsegu ES, katera
so postavljena znotraj njihovega ozemlja ter njihovi zastopniki
delavcev spoštovali dolžnosti, predpisane s to Direktivo, ne
glede na to, če je ali ni osrednje poslovodstvo postavljeno
znotraj njihovega ozemlja.
2. Države - članice ES bodo zagotovile, da bo informacija o
številu delavcev, omenjena v 2. členu - 1. odstavek - a) in
c) na razpolago s strani družb, na zahtevo strank, ki jih zadeva,
pri uporabi te direktive.
3. Države - članice ES bodo določile ustrezne ukrepe v primeru
nezmožnosti upoštevanja te Direktive; še posebej bodo zagotovile,
da bodo na razpolago zadostni administrativni (upravni) ali
sodni postopki za omogočanje obveznosti izhajajoče iz te Direktive.
4. Kjer država - članica ES uporabi 8. člen, bo izdelala pogoje
za administrativne (upravne) ali sodne pritožbene postopke,
s katerimi smejo zastopniki delojemalcev začeti, kadar osrednje
poslovodstvo potrebuje zaupnost ali ne daje informacij skladno
s tem členom.
Takšni postopki smejo vključevati postopke, oblikovane
za zaščito zaupnosti iz informacij, za katere gre.
12. člen
Povezava med to Direktivo in drugimi določili
1. Ta Direktiva bo uporabljena brez prejudica
za ukrepe, sprejete v smislu Direktive Sveta ES 75/129/EEC z
dne 17. februarja 1975 o približevanju zakonov držav - članic,
glede kolektivnih refundacij (povračil) (1) in do Direktive
Sveta ES 77/187/EEC z dne 14. februarja 1977 o približevanju
zakonov držav - članic, povezanih z zaščito delojemalskih pravic
v primeru prenosov podjetij, poslovanja ali delov poslovanja
(2).
2. Ta Direktiva bo brez prejudica za obstoječe pravice delojemalcev
o informiranju in posvetovanju v nacionalnem zakonu.
13. člen
Veljavni sporazumi
1. Brez prejudica za 2. odstavek, se obveznosti,
ki nastopajo v tej Direktivi ne bodo uporabljale za družbe v
obsegu ES ali skupino družb v obsegu ES, v katerih na datum,
predpisan v 14. členu za izvajanje (uresničevanje) te Direktive
ali datum njihovega premeščanja v državi - članici za katero
gre, kjer je to prej, ko zgoraj omejeni datum, obstaja sporazum,
ki pokriva celotno delovno silo, ki skrbi za transnacionalno
informiranje in posvetovanje delojemalcev.
2. Kadar sporazumi, omenjeni v 1. odstavku potečejo, se stranke
iz sporazuma smejo skupno odločiti, da jih obnovijo.
Kjer to ni primer, se bodo uporabljale določbe
iz te Direktive.
14. člen
Končne določbe
1. Države - članice bodo spravile v veljavo zakone,
predpise in administrativne (pravne) določbe, nujno potrebne
za upoštevanje te Direktive, najkasneje do 22. septembra 1996
ali pa bodo zagotovile najkasneje s tem datumom, da uprava (poslovodstvo)
in delavci vpeljejo zahtevane določbe po poti sporazuma. Države
- članice so obvezane, da sprejmejo vse nujno potrebne korake,
ki naj jim omogočijo več časa za zagotovitev rezultatov, naloženih
s to Direktivo. O tem bodo takoj informirale Evropsko komisijo.
2. Kadar države - članice sprejmejo te ukrepe, bodo vsebovali
sklicevanje na to Direktivo ali pa bodo spremljani s takšnim
sklicevanjem v primeru njihove uradne objave. Metode izdelave
takšnega sklicevanja bodo predpisale države - članice.
15. člen
Revizija s strani Evropske komisije
Najkasneje 22. septembra 1999 bo Evropska komisija,
po posvetovanju z državami - članicami ter s poslovodstvom in
delavci na nivoju Evrope, ocenila njeno delovanje in še posebej
pregledala, če je velikost praga deloven sile ustrezna, z namenom
predlagati primerne amandmaje Svetu, kjer bo potrebno.
16. člen
Ta Direktiva je naslovljena na države - članice
EU.
Sprejeto v Bruslju, 22. septembra 1994.
