ZAKON O EVROPSKIH SVETIH DELAVCEV (ZESD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki
jih sestavljajo predstavniki delavcev, oziroma urejanje postopkov
obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali
v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah
članicah Evropske unije, in ki poslujejo vsaj v dveh državah članicah
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: družbe ali povezane družbe
na območju Evropske unije).
(2) Cilj zakona je izboljšati pravico delavcev do obveščanja in
posvetovanja v družbah in povezanih družbah, ki so ustanovljene
v državah članicah Evropske unije. V ta namen se ustanavljajo
evropski sveti delavcev oziroma se z dogovorom uredi postopek
za obveščanje in posvetovanje z delavci v družbi ali v povezanih
družbah ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
(3) Pristojnosti in naloge evropskih svetov delavcev oziroma postopki
obveščanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja iz prejšnjega
odstavka, veljajo v primeru družbe za vse podružnice, ki se nahajajo
v določeni državi članici, in v primeru povezanih družb, za vse
družbe s sedežem v državah članicah, razen če ni dogovorjeno širše
področje veljavnosti.
2. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za družbe na območju Evropske unije,
ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in za povezane družbe na
območju Evropske unije, katerih obvladujoča družba ima sedež v
Republiki Sloveniji.
(2) Če družba ali obvladujoča družba povezanih družb nima svojega
sedeža v državi članici Evropske unije, določbe tega zakona veljajo
za katero koli podružnico ali odvisno družbo v Republiki Sloveniji,
če družba ali obvladujoča družba pooblasti to podružnico ali odvisno
družbo za svojo predstavnico. Če ni pooblaščene predstavnice,
se ta zakon uporablja, če je v Republiki Sloveniji podružnica
ali družba z največ zaposlenimi v primerjavi z drugimi podružnicami
ali družbami v povezanih družbah v državah članicah Evropske unije.
(3) Določbe, ki se nanašajo na izračun števila delavcev (4. člen),
dolžnost posredovanja podatkov (5. člen), obvladujočo družbo (6.
člen), posredovanje zahteve glavnemu poslovodstvu (tretji odstavek
7. člena), solidarnostno odgovornost delodajalca (drugi odstavek
14. člena in drugi odstavek 26. člena), volitve predstavnikov
delavcev iz Republike Slovenije (9. in 20. člen), obveščanje predstavnikov
delavcev (30. člen) in varstvo predstavnikov delavcev (35. člen)
se uporabljajo tudi, če se glavno poslovodstvo nahaja v drugi
državi članici Evropske unije.
3. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
- družba na območju Evropske unije je družba, ki posluje na območju
Evropske unije in zaposluje v državah članicah Evropske unije
najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj
dveh državah članicah Evropske unije;
- povezane družbe so družbe, ki so sestavljene iz obvladujoče
družbe in ene ali več odvisnih družb;
- povezane družbe na območju Evropske unije so družbe, ki poslujejo
na območju Evropske unije in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev
v najmanj dveh državah članicah Evropske unije in vključujejo
najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah
Evropske unije, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev;
- obvladujoča družba je družba, ki ima odločilen vpliv nad drugo
odvisno družbo v skladu s 6. členom tega zakona;
- glavno poslovodstvo je poslovodstvo v družbi, ki posluje na
območju Evropske unije ali poslovodstvo obvladujoče družbe v povezanih
družbah na območju Evropske unije. Za glavno poslovodstvo se šteje
tudi poslovodstvo podružnice ali družbe iz drugega odstavka 2.
člena tega zakona;
- posvetovanje pomeni izmenjavo stališč in vzpostavljanje dialoga
med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno
ravnijo poslovodstva;
- evropski svet delavcev je svet, ki je ustanovljen za obveščanje
delavcev in za posvetovanje z njimi v skladu z določbami tega
zakona;
- posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje
z glavnim poslovodstvom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev
ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci
v skladu z določbami tega zakona.
4. člen
(izračun števila delavcev)
Število delavcev v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji
se izračuna na podlagi povprečnega števila delavcev v preteklih
dveh letih poslovanja.
5. člen
(dolžnost posredovanja podatkov)
Glavno poslovodstvo mora predstavnikom delavcev na njihovo zahtevo
posredovati podatke o skupnem številu delavcev in njihovi porazdelitvi
po državah članicah Evropske unije, družbah in njihovih podružnicah
in o strukturi družb ali povezanih družb.
6. člen
(obvladujoča družba)
(1) Družba v povezanih družbah na območju Evropske unije je obvladujoča
družba, če neposredno ali posredno obvladuje druge družbe v povezanih
družbah (odvisne družbe).
(2) Družba neposredno ali posredno obvladuje drugo družbo, če:
- lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega
ali nadzornega organa odvisnih družb, ali
- ima nadzor nad večino glasov na podlagi kapitala iz izdanih
delnic odvisnih družb, ali
- ima v lasti večino vpisanega delniškega kapitala odvisnih družb.
(3) Če več kot ena družba izpolnjuje merila iz prve do tretje
alinee prejšnjega odstavka, se obvladujoča družba določi tako,
da se merila uporabijo po vrstnem redu, kot so našteta.
(4) Pri določitvi obvladujoče družbe po drugem odstavku tega člena,
je treba pravicam glasovanja in imenovanja obvladujoče družbe
prišteti pravice vseh njenih odvisnih družb ter vseh fizičnih
in pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar na račun obvladujoče
družbe ali njenih odvisnih družb.
II. POSEBNO POGAJALSKO TELO
7. člen
(naloge)
(1) Posebno pogajalsko telo se ustanovi zato, da se z glavnim
poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju
z delavci. Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih
predstavnikov, naslovljeno glavnemu poslovodstvu, ali na pobudo
glavnega poslovodstva.
(2) Zahteva je pravilno vložena, če jo podpiše najmanj 100 delavcev
ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podružnic ali družb
v različnih državah članicah in jo prejme glavno poslovodstvo.
Če je vložena več kot ena zahteva, se podpisi seštejejo.
(3) Če se zahteva vloži pri poslovodstvu podružnice ali družbe
v Republike Sloveniji, ta zahtevo takoj pošlje glavnemu poslovodstvu
in o tem obvesti vlagatelje zahteve.
(4) Glavno poslovodstvo mora posebnemu pogajalskemu telesu pravočasno
posredovati podatke in dokumentacijo, ki jih ta potrebuje za opravljanje
svojih nalog.
(5) Sodelovanje med glavnim poslovodstvom in posebnim pogajalskim
telesom temelji na medsebojnem zaupanju.
(6) Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumno
določita čas, pogostost in kraj pogajanj.
8. člen
(sestava posebnega pogajalskega telesa)
(1) Iz vsake države članice Evropske unije, v kateri posluje družba
ali podružnica oziroma povezane družbe, se v posebno pogajalsko
telo določi en predstavnik delavcev. Posebno pogajalsko telo ima
najmanj tri in največ 17 članov.
(2) Iz vsake države članice z najmanj 25% delavcev v družbi ali
podružnici oziroma povezanih družbah se določi po en dodatni predstavnik.
Dva dodatna predstavnika se določita iz držav članic z najmanj
50% delavcev in trije dodatni predstavniki iz držav članic z najmanj
75% delavcev.
9. člen
(volitve predstavnikov posebnega pogajalskega telesa
iz Republike Slovenije)
(1) Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko
telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega
telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi
ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.
10. člen
(obvestilo o članih posebnega pogajalskega telesa)
Posebno pogajalsko telo mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti
imena svojih članov, njihove naslove in podatek iz katerih družb
oziroma podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje
poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter
reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in
družbah v Republiki Sloveniji.
11. člen
(seje, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Takoj po izvolitvi članov glavno poslovodstvo skliče ustanovno
sejo posebnega pogajalskega telesa in o tem obvesti poslovodstva
podružnic in družb. Posebno pogajalsko telo izvoli predsednika
izmed svojih članov in sprejme svoj poslovnik.
(2) Posebno pogajalsko telo ima pravico, da se pred pogajanji
z glavnim poslovodstvom sestane in na sestanek povabi določene
osebe. Pri tem se smiselno uporablja šesti odstavek 7. člena tega
zakona.
(3) Posebno pogajalsko telo sprejema sklepe z večino glasov svojih
članov, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Posebno pogajalsko telo lahko zaprosi za pomoč strokovnjake,
ki jih samo izbere, če je to potrebno za pravilno izvajanje njegovih
nalog.
12. člen
(vključevanje predstavnikov delavcev iz držav nečlanic Evropske
unije)
Če se glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumeta,
da bo dogovor, ki naj bi ga sklenila v skladu s 15. členom tega
zakona, veljal tudi za podružnice ali družbe v državah, ki niso
članice Evropske unije, se lahko dogovorita, da se v posebno pogajalsko
telo vključijo tudi predstavniki iz teh držav, določita njihovo
število in opredelita njihov pravni položaj.
13. člen
(sklep o prekinitvi pogajanj)
(1) Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino
glasov svojih članov sklene, da ne začne pogajanj ali da prekine
že začeta pogajanja. Ta sklep ustavi postopek dogovarjanja o obveščanju
in posvetovanju z delavci. O sklepu in izidu glasovanja je potrebno
sestaviti zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Kopija zapisnika
se pošlje glavnemu poslovodstvu.
(2) Nova zahteva za oblikovanje posebnega pogajalskega telesa
se lahko vloži najprej po dveh letih od dneva sprejema sklepa
iz prejšnjega odstavka, razen če se posebno pogajalsko telo in
glavno poslovodstvo pisno dogovorita za krajši rok.
14. člen
(stroški)
(1) Stroške ustanovitve in delovanja posebnega pogajalskega telesa
krije glavno poslovodstvo. Če se vključijo strokovnjaki iz četrtega
odstavka 11. člena tega zakona, glavno poslovodstvo krije stroške
samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti
prostore, materialna sredstva, prevajalce in administrativno osebje,
ki je potrebno za sestanke, in kriti potrebne potne stroške ter
stroške bivanja (prehrana in prenočišče) članov posebnega pogajalskega
telesa.
(2) Delodajalec, solidarno z glavnim poslovodstvom, jamči za pravico
do povračila stroškov članu posebnega pogajalskega telesa iz Republike
Slovenije.
III. DOGOVOR O USTANOVITVI EVROPSKEGA SVETA
DELAVCEV
15. člen
(svoboda organiziranja)
Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo se lahko odločita,
kako bosta organizirala obveščanje in posvetovanje z delavci,
pri čemer ju ne zavezujejo določbe IV. poglavja tega zakona. Dogovor
mora veljati za vse delavce v državah članicah Evropske unije,
v katerih posluje družba ali podružnica oziroma povezane družbe.
Stranki se dogovorita ali se za obveščanje in posvetovanje ustanovi
evropski svet delavcev v skladu s 16. členom tega zakona, ali
pa se uvede postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v skladu
s 17. členom tega zakona.
16. člen
(dogovor o ustanovitvi in pristojnostih evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi s pisnim dogovorom, ki
določa zlasti:
- na katere podružnice in družbe se dogovor nanaša, vključno s
podružnicami ali družbami izven ozemlja držav članic, kadar zajema
tudi te;
- sestavo evropskega sveta delavcev, število članov, razdelitev
mest in trajanje mandata;
- pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev in postopek
obveščanja in posvetovanja;
- kraj, pogostost in trajanje sej;
- finančna in materialna sredstva, ki jih je treba zagotoviti
evropskemu svetu delavcev;
- klavzulo o prilagajanju dogovora strukturnim spremembam, trajanju
veljavnosti dogovora in postopek za ponovno pogajanje za sklenitev
dogovora ter prehodne določbe.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se glede določitve članov evropskega
sveta delavcev iz Republike Slovenije uporablja 20. člen tega
zakona.
17. člen
(dogovor o postopku obveščanja in posvetovanja)
Za ureditev postopka obveščanja in posvetovanja z delavci se sklene
pisni dogovor, ki določa, pod kakšnimi pogoji imajo predstavniki
delavcev pravico, da se posvetujejo o dobljenih informacijah,
in postopek za obravnavanje njihovih predlogov ali težav z glavnim
poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva. Te informacije
se nanašajo predvsem na zadeve, ki bistveno vplivajo na interese
delavcev v vseh družbah, na katere se dogovor nanaša.
IV. USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV PO
SAMEM ZAKONU
1. Ustanovitev evropskega sveta delavcev
18. člen
(pogoji)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi v skladu z 19. in 20. členom
tega zakona, če:
- glavno poslovodstvo noče začeti pogajanj v šestih mesecih od
dneva vložitve zahteve (7.člen),
- se v obdobju treh let od dneva vložitve zahteve ne sklene dogovor
iz 16. ali 17. člena tega zakona ali
- glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo razglasita neuspeh
pogajanj.
(2) Evropski svet delavcev ni potrebno ustanoviti, če je posebno
pogajalsko telo pred iztekom roka iz druge alinee prejšnjega odstavka
sprejelo sklep o prekinitvi pogajanj iz prvega odstavka 13. člena
tega zakona.
19. člen
(sestava evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev sestavljajo delavci iz družb in povezanih
družb, ki poslujejo na območju Evropske unije.
(2) Iz vsake države članice Evropske unije, v kateri posluje družba
ali podružnica oziroma povezane družbe, se v evropski svet delavcev
določi en predstavnik delavcev. Evropski svet delavcev ima najmanj
tri in največ 30 članov. Lahko se določijo tudi namestniki.
(3) Iz vsake države članice z najmanj:
a) 20% delavcev se določi še en dodatni predstavnik,
b) 30% delavcev se določita še dva dodatna predstavnika,
c) 40% delavcev se določijo še trije dodatni predstavniki,
d) 50% delavcev se določijo še štirje dodatni predstavniki,
e) 60% delavcev se določi še pet dodatnih predstavnikov,
f) 70% delavcev se določi še šest dodatnih predstavnikov,
g) 80% delavcev se določi še sedem dodatnih predstavnikov.
20. člen
(volitve članov evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije)
(1) Člane evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije izvoli
zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane evropskega sveta delavcev
imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici
in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.
21. člen
(obvestilo o članih evropskega sveta delavcev)
Evropski svet delavcev mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti
imena svojih članov, njihove naslove in podatek iz katerih družb
oziroma podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje
poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter
reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in
družbah v Republiki Sloveniji.
2. Poslovanje evropskega sveta delavcev
22. člen
(ustanovna seja)
Po izvolitvi članov evropskega sveta delavcev skliče glavno poslovodstvo
ustanovno sejo evropskega sveta delavcev. Evropski svet delavcev
izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika.
23. člen
(predsednik)
(1) Predsednik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev.
(2) Namestnik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev v
odsotnosti predsednika.
24. člen
(odbor)
(1) Če ima evropski svet delavcev devet ali več članov, oblikuje
tričlanski odbor, ki ga sestavljajo predsednik in še dva člana.
Člani odbora naj bi bili zaposleni v različnih državah članicah
Evropske unije. Odbor vodi tekoče posle evropskega sveta delavcev.
(2) Evropski svet delavcev z manj kot devetimi člani lahko prenese
vodenje tekočih poslov na predsednika ali nekega drugega člana
evropskega sveta delavcev.
25. člen
(sklepi, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Evropski svet delavcev sprejema sklepe z večino glasov prisotnih
članov, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Način dela evropskega sveta delavcev se uredi s poslovnikom.
(3) S poslovnikom se lahko predvidi, da evropskemu svetu delavcev
in njegovemu odboru pomagajo pri delu strokovnjaki, ki jih sama
izbereta, če je to potrebno za pravilno izvajanje njunih nalog.
26. člen
(stroški)
(1) Stroške ustanovitve in delovanja evropskega sveta delavcev
in njegovega odbora krije glavno poslovodstvo. Če se vključijo
strokovnjaki iz prejšnjega člena, glavno poslovodstvo krije stroške
samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti
prostore, materialna sredstva in administrativno osebje, ki je
potrebno za sestanke ter opravljanje tekočega dela, poleg tega
pa zagotoviti tudi prevajalce za sestanke. Kriti mora potrebne
potne stroške in stroške bivanja (prehrana in prenočišče) članov
evropskega sveta delavcev in članov odbora.
(2) Delodajalec, solidarno z glavnim poslovodstvom, jamči za pravico
do povračila stroškov članu evropskega sveta delavcev iz Republike
Slovenije.
3. Pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev
27. člen
(seje)
Evropski svet delavcev ali njegov odbor ima pravico, da se enkrat
letno sestane z glavnim poslovodstvom zaradi obveščanja in posvetovanja
v zadevah iz 28. in 29. člena tega zakona, ki se nanašajo najmanj
na dve podružnici ali dve družbi v različnih državah članicah
Evropske unije. Čas in kraj seje je potrebno uskladiti z glavnim
poslovodstvom. Evropski svet delavcev se lahko sestane še na nadaljnjih
sejah, če se glavno poslovodstvo s tem strinja. Seje evropskega
sveta delavcev niso javne.
28. člen
(letno obveščanje in posvetovanje)
(1) Glavno poslovodstvo vsaj enkrat v koledarskem letu obvesti
evropski svet delavcev in se z njim posvetuje o poslovnem uspehu
in perspektivah družbe ali povezanih družb, ki poslujejo na območju
Evropske unije ter mu pravočasno zagotovi zahtevano dokumentacijo.
(2) Poslovni uspeh in perspektive iz prejšnjega odstavka se nanašajo
zlasti na:
- strukturo ter gospodarski in finančni položaj družbe ali povezanih
družb;
- predviden razvoj poslovanja, proizvodnje in prodaje;
- stanje zaposlenosti in predviden razvoj;
- investicijske programe;
- temeljne organizacijske spremembe;
- uvajanje novih delovnih in proizvodnih postopkov;
- spremembo lokacije družbe, podružnic ali njihovih bistvenih
delov ter prenos proizvodnje drugam;
- združevanje ali delitev družb ali podružnic;
- zmanjšanje ali zapiranje družb, podružnic ali njihovih bistvenih
delov in
- kolektivni odpust delavcev.
29. člen
(obveščanje in posvetovanje v izjemnih okoliščinah)
(1) O izjemnih okoliščinah, ki občutno vplivajo na interese delavcev,
mora glavno poslovodstvo pravočasno obvestiti evropski svet delavcev,
mu predložiti potrebno gradivo in se na zahtevo z njim posvetovati.
(2) Izjemne okoliščine so predvsem:
- sprememba lokacije družbe, podružnic ali njihovih bistvenih
delov;
- zapiranje družbe, podružnice ali njihovih bistvenih delov;
- kolektivni odpusti delavcev.
(3) Če je bil oblikovan odbor evropskega sveta delavcev, se v
skladu s prvim odstavkom tega člena namesto evropski svet delavcev
obvesti njegov odbor. Pri tem se smiselno uporablja 27. člen tega
zakona. Na seje odbora se povabi tudi člane evropskega sveta delavcev
iz tistih družb ali podružnic, ki jih ti ukrepi neposredno prizadenejo
in se v tem primeru obravnavajo kot člani odbora.
30. člen
(obveščanje predstavnikov delavcev)
Po sejah evropski svet delavcev ali njegov odbor poroča predstavnikom
delavcev (svetom delavcev oziroma reprezentativnim sindikatom)
o postopku obveščanja in posvetovanja, ali če takšni predstavniki
ne obstajajo, vsem delavcem v družbah ali podružnicah.
4. Sprememba sestave, prehod na dogovor
31. člen
(mandat in nova določitev članov)
(1) Mandat članov evropskega sveta delavcev traja štiri leta,
če ne preneha prej zaradi odpoklica ali iz drugih razlogov. Mandat
začne teči z izvolitvijo oziroma imenovanjem.
(2) Vsaki dve leti, računano od datuma ustanovne seje evropskega
sveta delavcev, glavno poslovodstvo preveri, ali se je število
delavcev v posameznih državah članicah spremenilo v takšni meri,
da bi se spremenil izračun za sestavo evropskega sveta delavcev
iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona. O rezultatih
mora obvestiti evropski svet delavcev. Če rezultati zahtevajo
drugačno sestavo evropskega sveta delavcev, ta od pristojnih organov
zahteva, da na novo določijo člane evropskega sveta delavcev za
tiste države članice, kjer se v primerjavi s preteklim obdobjem
zahteva drugačno število predstavnikov delavcev. S tem se konča
članstvo predstavnikov delavcev, ki so do takrat predstavljali
te države članice v evropskem svetu delavcev.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za države članice,
ki še niso bile zastopane v evropskem svetu delavcev.
32. člen
(začetek pogajanj)
Evropski svet delavcev, ki je ustanovljen po samem zakonu, mora
najmanj šest mesecev pred koncem mandata z večino glasov sprejeti
sklep ali bo začel pogajanja za dogovor z glavnim poslovodstvom
v skladu s 15. členom tega zakona. Če se evropski svet delavcev
odloči za začetek pogajanj, ima iste pravice in obveznosti kot
posebno pogajalsko telo. Pri tem smiselno veljajo določbe 7.,
11. in 12. člena, prvi odstavek 13. člena ter 14., 15. 16. in
17. člen tega zakona. Če pride do sklenitve dogovora o obveščanju
in posvetovanju z delavci po 15. členu tega zakona, mandat evropskega
sveta delavcev preneha z njegovo sklenitvijo.
V. NAČELA SODELOVANJA IN VARSTVENA DOLOČBA
33. člen
(sodelovanje na temelju medsebojnega zaupanja)
Glavno poslovodstvo in evropski svet delavcev sodelujeta na temelju
medsebojnega zaupanja v dobro delavcev in družbe ali povezanih
družb. Enako velja tudi za sodelovanje med glavnim poslovodstvom
in predstavniki delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja.
34. člen
(spoštovanje zaupnosti)
(1) Glavno poslovodstvo je dolžno dajati informacije o zadevah,
za katere se dogovori v skladu s 16. in 17. členom ali o zadevah
iz 28. člena ter iz prvega in drugega odstavka 29. člena tega
zakona.
(2) Člani evropskega sveta delavcev so dolžni spoštovati zaupnost
vseh podatkov o poslovanju, s katerimi so bili seznanjeni kot
člani evropskega sveta delavcev, ki jih je glavno poslovodstvo
izrecno označilo kot zaupne in se jih ne sme objaviti ali uporabiti.
Ta določba velja tudi za bivše člane evropskega sveta delavcev.
(3) Prejšnji odstavek ne velja za stike z drugimi člani evropskega
sveta delavcev in za stike s predstavniki delavcev v podružnicah
ali družbah, če morajo biti te osebe o vsebini podatkov in o rezultatih
posvetovanj obveščene v skladu z dogovorom iz 16. ali 30. člena
tega zakona, za stike s predstavniki delavcev v nadzornem odboru
ali prevajalci ali strokovnjaki, ki pomagajo evropskemu svetu
delavcev.
(4) Dolžnost spoštovanja zaupnosti po prejšnjih odstavkih smiselno
velja za:
- člane posebnega pogajalskega telesa;
- predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja
(17. člen);
- strokovnjake in prevajalce;
- predstavnike delavcev v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
(5) Izjeme glede obveznosti spoštovanja zaupnosti iz tretjega
odstavka tega člena smiselno veljajo za:
- posebno pogajalsko telo glede strokovnjakov in prevajalcev;
- predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja
glede prevajalcev in strokovnjakov, ki jim v okviru dogovora pomagajo,
in v stikih s predstavniki delavcev v podružnicah in družbah v
Republiki Sloveniji, če morajo biti te osebe v okviru dogovora
obveščene o vsebini podatkov in o rezultatih posvetovanja (17.
člen).
35. člen
(varstvo predstavnikov delavcev v Republiki Sloveniji)
(1) Za člane evropskega sveta delavcev, ki so zaposleni v Republiki
Sloveniji, se glede varstva smiselno uporablja 67. člen zakona
o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93
in 56/2001) in 113. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list
RS, št. 42/2002).
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se varstvo zagotavlja tudi
za namestnike članov evropskega sveta delavcev, člane posebnega
pogajalskega telesa in za predstavnike delavcev v okviru postopka
obveščanja in posvetovanja.
VI. REŠEVANJE SPOROV
36. člen
(spori)
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem določb tega zakona je
pristojno delovno sodišče.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
37. člen
(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj
1.000.000 tolarjev, če:
1. glavno poslovodstvo v nasprotju s 5. členom tega zakona ne
posreduje podatkov, posreduje napačne ali nepopolne podatke ali
jih ne posreduje pravočasno;
2. glavno poslovodstvo v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena
in prvim odstavkom 29. člena tega zakona ne opravi letnega obveščanja
in posvetovanja in obveščanja in posvetovanja v izjemnih okoliščinah,
ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje
pravočasno.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
VIII. KONČNA DOLOČBA
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike
Slovenije k Evropski uniji.
Številka: 300-01/02-33/1
Ljubljana, dne 20. junija 2002
|
