Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107.
člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije
izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKoIP)
Razglašam Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki ga je sprejel
Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. aprila 2006.
Št. 001-22-52/06
Ljubljana, dne 12. aprila 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
ZAKON
O KOLEKTIVNIH POGODBAH (ZKolP)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(namen in uporaba zakona)
(1) Ta zakon ureja stranke, vsebino, postopek sklenitve kolektivne
pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje
kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih
pogodb.
(2) Za vprašanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki niso urejena s tem ali
drugim zakonom, se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava.
II. STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE
2. člen
(stranki)
(1) Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja
sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev (v nadaljnjem
besedilu: delavec) in delodajalke in delodajalci (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec) oziroma združenja delodajalcev kot stranka
na strani delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: stranki).
(2) Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, ki ga pooblasti, oziroma drug
z zakonom pooblaščen organ kot stranka na strani delodajalca sklepa kolektivne
pogodbe, ki se sklepajo za zaposlene v državnih organih Republike Slovenije,
upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih,
javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega prava,
če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravnih lokalnih
skupnosti.
(3) Združenja sindikatov in delodajalcev lahko sklepajo kolektivne pogodbe
v skladu s svojim statutom ali drugim ustreznim aktom.
III. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE
3. člen
(obligacijski in normativni del)
(1) Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in
obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega
reševanja kolektivnih sporov.
(2) Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi
se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb
o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe
o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi
z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo
iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje
sindikata pri delodajalcu.
4. člen
(omejitev avtonomije pogodbenih strank)
Kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce
ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) določa
drugače.
5. člen
(hierarhija kolektivnih pogodb)
(1) Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri
sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah
in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodnejši.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pod pogoji, ki se določijo
s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno pogodbo na ožji ravni določijo
tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugačni ali manj ugodni.
IV. SKLENITEV IN OBLIKA KOLEKTIVNE
POGODBE
6. člen
(splošno)
(1) Postopek za sklenitev kolektivne pogodbe se začne na pisni
predlog ene od strank.
(2) V pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe mora stranka opredeliti
tudi vsebino predlagane kolektivne pogodbe. Druga stranka mora pisni odgovor
poslati najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela predlog.
(3) Kadar nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj oziroma
več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja pogajalsko
skupino, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih.
(4) Osebe, ki v imenu podpisnikov podpišejo kolektivno pogodbo, morajo imeti
za podpis pisno pooblastilo v skladu s statutom ali drugim ustreznim aktom
podpisnika.
7. člen
(naknaden pristop h kolektivni pogodbi)
(1) Sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja lahko
s soglasjem strank pristopijo k že sklenjeni kolektivni pogodbi
in s tem postanejo njeni podpisniki.
(2) Reprezentativni sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja lahko
naknadno pristopijo h kolektivni pogodbi z razširjeno veljavnostjo, ki jo opredeljuje
12. člen tega zakona. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko so o njem obveščeni
podpisniki pogodbe.
(3) Pisni pristop iz prejšnjih odstavkov se objavi na način, ki je določen
v 28. členu tega zakona.
8. člen
(pisnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba se sklene v pisni obliki.
V. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
9. člen
(splošno)
(1) Kolektivna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen
čas.
(2) Kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi. Stranki pa se
lahko v kolektivni pogodbi dogovorita za krajši rok.
10. člen
(veljavnost kolektivnih pogodb)
(1) Kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma
njune člane.
(2) Kadar so med podpisniki kolektivne pogodbe združenja sindikatov ali združenja
delodajalcev, se v kolektivni pogodbi določi, za katere člane združenja velja.
(3) Kolektivna pogodba obvezuje stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane
iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi kadar podpisnik izstopi iz združenja,
vendar najdalj eno leto.
11. člen
(splošna veljavnost kolektivnih pogodb)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu
oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja,
če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov.
(2) Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste
na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.
12. člen
(razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe)
(1) Če kolektivno pogodbo ene ali več dejavnosti sklene en ali
več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih
združenj delodajalcev, lahko ena od strank kolektivne pogodbe
predlaga ministrici ali ministru (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojnemu za delo, da razširi veljavnost celotne kolektivne
pogodbe ali njenega dela na vse delodajalce v dejavnosti ali
dejavnostih, za katere je sklenjena kolektivna pogodba.
(2) Minister ugotovi razširjeno veljavnost celotne ali dela kolektivne pogodbe,
če je kolektivno pogodbo sklenil en ali več reprezentativnih sindikatov in
eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, katerega člani zaposlujejo
več kot polovico vseh delavcev pri delodajalcih, za katere se predlaga razširitev
veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3) Minister je pri odločitvi o razširjeni veljavnosti celotne ali dela kolektivne
pogodbe vezan na predlog predlagatelja iz prvega odstavka tega člena.
13. člen
(ugotovitev razširjene veljavnosti)
(1) Minister, pristojen za delo, razširjeno veljavnost celotne
ali dela kolektivne pogodbe ugotovi s sklepom.
(2) Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. člen
(prenehanje razširjene veljavnosti)
(1) Razširjena veljavnost preneha s prenehanjem veljavnosti
kolektivne pogodbe.
(2) Če gre za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe z razširjeno veljavnostjo,
lahko minister, pristojen za delo, na predlog ene od strank, po predhodnem
soglasju druge stranke, prekliče razširjeno veljavnost kolektivne pogodbe.
(3) Minister, pristojen za delo, ugotovi prenehanje razširjene veljavnosti
kolektivne pogodbe na predlog ene od strank, če niso več izpolnjeni pogoji
iz 12. člena tega zakona.
VI. PRENEHANJE KOLEKTIVNE POGODBE
15. člen
(prenehanje)
Kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega
je sklenjena, s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti
ali z odpovedjo.
16. člen
(odpovedni rok)
(1) Primere in pogoje za odpoved kolektivne pogodbe ter odpovedni
rok določita stranki s kolektivno pogodbo.
(2) Če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba
lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev.
(3) Kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, ni mogoče predčasno odpovedati.
17. člen
(uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve
nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določita drugače,
še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se
urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju
pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi
s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi
osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje
pri delu.
VII. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV
18. člen
(splošno)
(1) Kolektivni delovni spori se rešujejo na miren način s pogajanji,
posredovanjem in arbitražo ter v skladu z Zakonom o delovnih
in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 61/04) pred
pristojnim delovnim sodiščem.
(2) Kolektivni delovni spori se rešujejo v skladu s tem zakonom, če postopek
ni določen v kolektivni pogodbi.
19. člen
(interesni spor)
(1) Kolektivni delovni spor, ki je posledica različnih interesov
strank (v nadaljnjem besedilu: interesni spor), nastane, kadar
se stranki ne sporazumeta o posameznih vprašanjih glede sklenitve,
dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe.
(2) Postopek za mirno reševanje interesnega spora s posredovanjem ali arbitražo
se začne, če ena od strank, v roku, ki ne sme biti krajši od šestih tednov
in ne daljši od treh mesecev od dneva, ko je bil dan predlog za sklenitev,
dopolnitev ali spremembo kolektivne pogodbe, pisno izjavi, da so bila pogajanja
neuspešna.
(3) Vsaka stranka lahko s pisnim soglasjem druge stranke predlaga, da v interesnem
sporu posreduje strokovnjakinja ali strokovnjak (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak),
ki ga imenuje minister, pristojen za delo. Stranka predlaga ministru, pristojnemu
za delo, posredovanje s pisnim predlogom, ki mora vsebovati tudi opis spornih
vprašanj in pisno soglasje druge stranke za rešitev spora s posredovanjem.
Predlog lahko vsebuje tudi ime strokovnjaka.
(4) Če ni doseženo soglasje obeh strank za reševanje interesnega spora s posredovanjem
ali če tudi po posredovanju ni rešen, se lahko stranki sporazumeta o reševanju
interesnega spora z arbitražo. V takem primeru stranki določita posamezna sporna
vprašanja in rok za njihovo rešitev ter se dogovorita, da bo veljala odločitev
arbitraže. Arbitražna odločba postane del kolektivne pogodbe in se objavi na
enak način kot kolektivna pogodba.
(5) Če se stranki strinjata z reševanjem interesnega spora s posredovanjem
ali arbitražo, se morata med trajanjem postopka odpovedati vsaki obliki pritiska
za izpolnitev svojih zahtev, zaradi katerih je nastal spor, razen če se ne
sporazumeta drugače.
20. člen
(spor o pravicah)
(1) Kolektivni delovni spor o pravicah (v nadaljnjem besedilu:
spor o pravicah) nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom
izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank
ugotavlja njeno kršitev.
(2) Postopek za mirno reševanje spora o pravicah se začne s pisnim predlogom
za pogajanje, ki ga stranka, ki meni, da se kolektivna pogodba krši oziroma
nepravilno izvaja, pošlje drugi stranki skupaj z obrazložitvijo.
(3) Če spora o pravicah ni mogoče rešiti s pogajanji, lahko vsaka stranka,
s pisnim soglasjem druge stranke, predlaga, da v sporu posreduje strokovnjak,
ki ga imenuje minister, pristojen za delo. Stranka predlaga ministru, pristojnemu
za delo, posredovanje s pisnim predlogom, ki mora vsebovati tudi opis spornih
vprašanj in pisno soglasje druge stranke za rešitev spora s posredovanjem.
Predlog lahko vsebuje tudi ime strokovnjaka.
(4) Če ni doseženo soglasje obeh strank za reševanje spora o pravicah s posredovanjem
ali če tudi po posredovanju ni rešen, se lahko stranki sporazumeta o reševanju
spora o pravicah z arbitražo. V takem primeru stranki določita posamezna sporna
vprašanja in rok za njihovo rešitev ter se dogovorita, da bo veljala odločitev
arbitraže. Arbitražna odločba se objavi na enak način kot kolektivna pogodba.
(5) Arbitražna odločba se šteje za izvršilni naslov. Vsaka stranka jo lahko
izpodbija s predlogom na sodišču, pristojnem za delovne spore iz razlogov in
po postopku, ki je določen z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
(6) Če je bil spor o pravicah rešen s pogajanji, posredovanjem ali arbitražo,
se hkrati z rešitvijo spora določi tudi rok, v katerem mora stranka izpolniti
odločitev.
(7) Arbitražna odločba velja za vse, za katere velja kolektivna pogodba.
(8) Če se stranki strinjata z reševanjem spora o pravicah s posredovanjem ali
arbitražo, se morata med trajanjem postopka odpovedati vsaki obliki pritiska
za izpolnitev svojih zahtev, zaradi katerih je nastal spor, razen če se ne
sporazumeta drugače.
21. člen
(lista strokovnjakov za posredovanje)
Minister, pristojen za delo, na predlog reprezentativnih združenj
sindikatov in delodajalcev, določi listo strokovnjakov, s katere
se imenujejo strokovnjaki za posredovanje v posameznem primeru.
22. člen
(sestava arbitraže)
(1) Vsaka stranka imenuje v arbitražo enako število članic ali
članov (v nadaljnjem besedilu: člani). Predsednico ali predsednika
arbitraže (v nadaljnjem besedilu: predsednik arbitraže) pa stranki
imenujeta sporazumno.
(2) S kolektivno pogodbo se lahko stranki dogovorita za ustanovitev stalne
arbitraže, o številu njenih članov in postopku pred njo. Če je ustanovljena
stalna arbitraža, stranki določita listo arbitrov, ki sodelujejo v posameznih
arbitražah. Vsakokrat, ko se sproži arbitražni postopek, imenujeta stranki
svoje arbitre s te liste, s katere sporazumno imenujeta tudi predsednika arbitraže.
(3) Minister, pristojen za delo, na predlog reprezentativnih združenj sindikatov
in delodajalcev določi listo arbitrov, s katere se imenujejo arbitri kadar
ni ustanovljena stalna arbitraža.
23. člen
(imenovanje arbitrov)
(1) Stranka predlaga uvedbo arbitražnega postopka skupaj z imenovanjem
arbitrov s pisnim predlogom, ki ga pošlje drugi pogodbeni stranki.
Ta lahko odgovori na predlog in imenuje svoje arbitre v osmih
dneh od prejema predloga.
(2) Če se stranki ne sporazumeta o predsedniku arbitraže, lahko ena ali druga
stranka predlaga, da predsednika imenuje sodišče, pristojno za delovne spore,
z liste arbitrov iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
24. člen
(postopek pred arbitražo)
V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona
o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne
spore, če se stranki ne dogovorita drugače.
VIII. EVIDENCA IN OBJAVA KOLEKTIVNE POGODBE
25. člen
(vodenje evidence)
(1) Kolektivne pogodbe sklenjene za območje države, se vpisujejo
v evidenco kolektivnih pogodb. V evidenco se vpišejo naslov kolektivne
pogodbe, podpisniki, datum sklenitve, začetek in prenehanje veljavnosti,
spremembe in dopolnitve, pristop k že sklenjeni kolektivni pogodbi
ter morebitna ugotovitev razširjene veljavnosti ali prenehanja
razširjene veljavnosti celotne ali dela kolektivne pogodbe.
(2) Evidenco kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje države, vodi ministrstvo,
pristojno za delo.
26. člen
(dolžnosti strank)
(1) Stranki kolektivne pogodbe morata za evidenco ministrstvu,
pristojnemu za delo najpozneje v 30 dneh po sklenitvi poslati
izvirnik sklenjene kolektivne pogodbe ali njenih sprememb oziroma
dopolnitev in toliko izvodov, kolikor je podpisnikov kolektivne
pogodbe.
(2) S kolektivno pogodbo se določi stranka, ki mora dostaviti pogodbo v evidenco.
Če se stranki nista sporazumeli, dostavi pogodbo tista stranka, ki je prva
napisana na pogodbi.
27. člen
(potrdilo in hramba)
Ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo o vpisu v evidenco
in ga skupaj z enim izvodom sklenjene kolektivne pogodbe ali
njenih sprememb oziroma dopolnitev pošlje vsakemu podpisniku
kolektivne pogodbe. Izvirnik kolektivne pogodbe hrani ministrstvo,
pristojno za delo.
28. člen
(objava kolektivne pogodbe)
(1) Stranki morata sklenjeno kolektivno pogodbo objaviti. O
načinu njene objave se dogovorita v kolektivni pogodbi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morata stranki kolektivno pogodbo,
sklenjeno za območje države, skupaj s potrdilom o vpisu v evidenco objaviti
v Uradnem listu Republike Slovenije.
29. člen
(dostopnost kolektivnih pogodb)
Delodajalec mora omogočiti delavcem, da se seznanijo z vsemi
kolektivnimi pogodbami, ki ga obvezujejo. V ta namen morajo biti
kolektivne pogodbe vedno na razpolago na dostopnem mestu, na
katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
IX. NADZOR
30. člen
(splošno)
Izvajanje kolektivnih pogodb nadzira organ, pristojen za inšpekcijo
dela.
X. KAZENSKA DOLOČBA
31. člen
(1) Z globo od 500.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in za katerega
velja kolektivna pogodba, če ne izpolni izvršljive odločitve
o rešitvi spora o pravicah (šesti odstavek 20. člena).
(2) Delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev in stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, se kaznuje z globo najmanj 1.000.000 tolarjev.
(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba delodajalca
pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu, državni organizaciji
ali lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(delodajalske asociacije z obveznim članstvom)
Ne glede na določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona lahko
v prehodnem obdobju treh let po uveljavitvi zakona na strani
delodajalcev sklepajo kolektivne pogodbe tudi delodajalske asociacije
z obveznim članstvom.
33. člen
(Zakon o sistemu plač v javnem sektorju)
Ne glede na določbe tega zakona velja za plače v javnem sektorju
sistem kolektivnih pogodb, kot jih določa Zakon o sistemu plač
v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 70/05 uradno prečiščeno
besedilo).
34. člen
(prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti
oziroma do sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju
s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani delodajalcev
so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom
prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.
35. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati
določbi 86. in 87. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega
razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 112. do 119. člena
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93).
36. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 102-01/90-6/47
Ljubljana, dne 4. aprila 2006
EPA 643-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r
|
