dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
"Percepcija lastništva zaposlenih
v Sloveniji" - preliminarna predstavitev rezultatov empirične
raziskave
KONKURENČNA PREDNOST, S KATERO
SE NE UKVARJAMO
Po desetih letih tranzicije in nekaj let po
opravljeni privatizaciji v Sloveniji imamo že nekaj izkušenj
z različnimi oblikami lastništva in z delovanjem organov upravljanja
v podjetjih. Zaposleni so v podjetjih udeleženi tako pri
lastništvu kot pri upravljanju. Koliko bo lastništva zaposlenih
v prihodnje in kakšna bo participacija zaposlenih pri upravljanju
je v veliki meri odvisno od stališč, ki jih imajo do participacije
zaposlenih pomembni organizacijski akterji v podjetjih. Zaradi
tega smo v empirični raziskavi, ki smo jo opravili v slovenskih
podjetjih spomladi 2001, raziskali kakšna so stališča slovenskih
menedžerjev in sindikalistov do lastništva zaposlenih in njegovega
ohranjevanja, ter kako ocenjujejo druge oblike participacije
zaposlenih (svete delavcev, delavske direktorje in udeležbo
delavcev v nadzornem svetu).
Rezultati kažejo visoko skladnost stališč
menedžerjev in sindikalnih predstavnikov, ocene vseh oblik participacije
zaposlenih pa so v glavnem pozitivne. Lastništvo zaposlenih
je še vedno prisotno v veliki večini podjetij (kljub temu, da
se njegov obseg zmanjšuje). Anketiranci ga ocenjujejo kot pozitivno
za svoja podjetja in kot lastniško obliko, ki je pomembna v
Sloveniji in v svetu. Tudi zaposleni lastniki so dobili pozitivne
ocene, kot lastniška skupina, zainteresirana za dolgoročen
obstoj in uspešnost podjetij. Toda v majhnem številu podjetij
je prisotno organiziranje notranjega lastništva v družbah pooblaščenkah
in manjši del anketirancev namerava nekaj ukreniti glede lastništva
zaposlenih v prihodnje. V velikem delu podjetij sicer obstajajo
možnosti udeležbe zaposlenih na dobičku (kar bi lahko bila osnova
ohranjevanja lastništva zaposlenih), toda le - ta se realizira
samo v majhnem delu podjetij. Velik del menedžerjev in sindikalistov
meni, da je lastništvo zaposlenih potrebno spodbujati, in da
je za to najbolj pristojno vodstvo podjetja. Tako menedžerji
kot sindikalisti pozitivno ocenjujejo oblike delavske participacije
pri upravljanju podjetij, ki so prisotne v podjetjih (sveti
delavcev, predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu), medtem
ko so delavski direktorji prisotni v majhnem številu podjetij
(v teh je tudi njhovo delo ocenjeno v glavnem pozitivno).
1. VZOREC IN ČAS RAZISKAVE
Raziskavo smo opravili spomladi (april,
maj) leta 2001 na dveh ločenih vzorcih: anketne vprašalnike
smo poslali 300 sindikalnim predstavnikom, ki pripadajo največji
slovenski sindikalni centrali - Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije
in 300 menedžerjem v podjetjih iz baze GZS (300 prvih podjetij
po prihodkih). Nazaj smo dobili 44 izpolnjenih vprašalnikov
od sindikalnih predstavnikov in 41 izpolnjenih vprašalnikov
od menedžerjev.
2. INSTRUMENT RAZISKAVE
Vprašalnik je bil sestavljen iz sedmih sklopov
vprašanj: 1. osnovni podatki o podjetju, 2. lastništvo v
podjetju, 3. ocena lastništva zaposlenih, 4. udeležba zaposlenih
v organih upravljanja v podjetju, 5. lastnosti zaposlenih v
podjetju, 6. družba pooblaščenka, 7. podatki o sogovorniku.
3. REZULTATI RAZISKAVE
3.1 Podatki o podjetjih
Večina podjetij iz obeh vzorcev je sodila med
velika podjetja. To je bilo za "menedžerski" vzorec pričakovano,
zaradi izbire vzorca, toda tudi 66% vprašalnikov sindikalistov
je prišlo iz velikih podjetij. Podjetja obeh vzorcev opravljajo
različne dejavnosti (različna področja proizvodnje, storitev,
predelave itn.). Privatizacija je v večini podjetij v obeh vzorcih
končana, večinoma v letih od 1994 do 1997. Zanimalo nas je,
ali so bile po končanem postopku privatizacije v podjetjih prisotne
pomembnejše spremembe. Polovica sindikalnih predstavnikov je
poročala o obstoju tovrstnih sprememb v svojih podjetjih. V
primeru menedžerjev je bil odstotek tistih, ki so poročali o
obstoju sprememb, nekoliko višji (55%). Spremembe, ki so jih
anketiranci večinoma omenjali, so bile spremembe števila zaposlenih
in spremembe poslovnih rezultatov.
3.2 Lastništvo v podjetju
Struktura lastništva v podjetjih obeh
vzorcev je še vedno kombinacija notranjega in lastništva zunanjih
lastnikov (skladov in drugih) v različnih razmerjih. Zaposleni
so lastniki delnic v 82 % podjetij, v katerih so nam
podatke posredovali sindikalisti in v 88% podjetij, v
katerih smo anketirali menedžerje. V "sindikalnem" vzorcu imajo
zaposleni v največjem delu podjetij (v 47%) do 25% lastništva,
v slabi tretjini pa od 26% do 45% lastništva. V "menedžerkem"
vzorcu je v 50% podjetih lastniška udeležba zaposlenih do 25%.
Samo v 17% podjetij je od 26% do 50% lastniškega deleža v lasti
zaposlenih. Večinski lastniški delež imajo zaposleni v enem
"menedžerskem" in dveh "sindikalnih" podjetjih.
Struktura lastništva se je po končani privatizaciji
spreminjala v večini (66%) podjetij menedžerskega vzorca in
v večini podjetij (68%) sindikalnega vzorca. Tisti, ki so odgovorili
na vprašanje o načinu spreminjanja, so večinoma omenjali prodajo
deležev pokojninskega in sklada za razvoj, prodajo delnic majhnih
delničarjev, koncentracijo lastništva. Več menedžerjev je spremembe
ocenilo pozitivno(44%) in samo 12% kot negativno. 36% sindikalistov
je spremembe ocenilo pozitivno, toda 27% jih je ocenilo negativno.
Dobra tretjina (37%) menedžerjev je poročalo o tem, da se je
v obdobju po privatizaciji zmanjšala udeležba zaposlenih v lastniški
strukturi. Takšen odgovor je dalo tudi več kot polovica (54%)
sindikalistov. Samo trije menedžerji in dva sindikalista so
poročali o povečanju udeležbe zaposlenih v lastništvu podjetja
po privatizaciji.
V več kot polovici (54%) podjetij menedžerskega
vzorca so poročali o udeležbi menedžmenta v lastništvu. Približno
enak odstotek sindikalistov (52%) je poročalo o udeležbi menedžmenta
v lastništvu v svojih podjetjih. O udeležbi članov nadzornega
sveta v lastništvu je poročalo nekoliko manj menedžerjev ( 44%)
in sindikalistov (49%). O obstoju sklada lastnih delnic je poročalo
42% menedžerjev in 34% sindikalistov. V majhnem številu primerov
(12% menedžerskega vzorca in 7% sindikalnega) je sklad lastnih
delnic uporabljen za razdelitev/nagrajevanje zaposlenih.
Menedžerje in sindikaliste smo prosili naj
ocenijo, kakšna bo prihodnja lastniška struktura njihovega podjetja.
Slaba tretjina (29%) menedžerjev meni, da bo ohranjena sedanja
struktura, 27% pa da se bo lastništvo koncentriralo v rokah
zunanjih lastnikov. Ta dva odgovora so skoraj z enakimi procenti
(27% in 25%) izbrali tudi sindikalisti. Zanimivo je, da je
več menedžerjev (12%) kot sindikalistov (2%) menilo, da bo v
prihodnji strukturi večja udeležba zaposlenih. Analiza odgovorov
na vprašanje, kakšna bi bila optimalna lastniška struktura,
je pokazala, da si menedžerji , ki so na to vprašanje odgovorili,
želijo kombinacijo lastništva zaposlenih, strateškega (tujega)
partnerja in menedžmenta. Sindikalisti so se večkrat odločali
za notranje lastništvo, toda tudi oni so omenjali več "strateškega"
in tujega lastništva.
V skoraj tretjini (32%) podjetij menedžerskega
vzorca in 48% podjetij sindikalnega vzorca obstaja možnost udeležbe
delavcev na dobičku podjetja (zapisana v statutu/aktu o ustanovitvi).
Toda ta se izvaja samo v 10% podjetij menedžerskega in 11% podjetij
sindikalnega vzorca.
3.3 Ocena lastništva zaposlenih
Menedžerji lastništvo zaposlenih opredeljujejo
kot posledico slovenskega načina privatizacije, ki bo
kot lastniška oblika počasi izgubila na pomenu (58%), in kot
lastniško obliko, ki je pomembna v Sloveniji in se razširja
tudi v svetu, predstavlja pa učinkovit način motiviranja
in nagrajevanja zaposlenih (46%). Ista dva odgovora je izbrala
večina sindikalistov - 57% prvega in 36% drugega. Veliko več
menedžerjev (39%) ocenjuje lastništvo zaposlenih kot konkurenčno
prednost svojega podjetja kot jih ocenjuje, da je lastništvo
zaposlenih moteči dejavnik, ki zavira poslovno strategijo podjetja
(7%).
Tudi sindikalisti (43%) podpirajo mnenje, da
predstavlja lastništvo zaposlenih konkurenčno prednost podjetij
in samo 2% meni, da je moteči dejavnik, ki zavira uresničevanje
poslovne strategije podjetja.
Večina menedžerjev (59%) je zaposlene ocenila
kot dolgoročno usmerjeno lastniško skupino (ker jih skrbi
obstoj in prihodnost podjetja) in samo ena petina (20%) kot
kratkoročno usmerjeno lastniško skupino, ki jo zanima samo trenutni
zaslužek. Zanimivo je, da je ocena sindikalistov nekoliko bolj
kritična: manj (43%) jih je ocenilo zaposlene kot dolgoročno
usmerjene in več (25%) kot kratkoročno usmerjene.
Polovica (51%) menedžerjev in večina (73%)
sindikalistov meni, da je potrebno spodbujati lastništvo
zaposlenih v njihovih podjetjih. Zanimivo je, da se menedžerji
in sindikalisti strinjajo pri odgovorih, kdo naj bi spodbujal
lastništvo zaposlenih v podjetju - najbolj izbran odgovor v
obeh vzorcih je bil "vodstvo podjetja", temu je sledil
"zaposleni" in šele po tem delavska predstavništva - "svet delavcev"
in "sindikat".
Večina (80%) menedžerjev in več kot polovica
sindikalistov (57%) meni, da je potrebno spodbujati tudi
lastniško udeležbo menedžerjev.
Menedžerji ocenjujejo, da imajo delavska predstavništva
pozitiven odnos do lastništva zaposlenih, ampak ne naredijo
veliko da bi se ohranilo in razvijalo (42%), da ne kažejo nobenega
odnosa do lastništva zaposlenih (27%), in da imajo izrazito
pozitiven odnos in aktivno delajo na tem, da se ohranja in razširja
(17%). Sindikalisti pa so odnos menedžmenta do lastništva zaposlenih
ocenili kot pozitiven, ampak brez posebne aktivnosti (40%),
izrazito pozitiven in aktiven (14%) in indiferenten (11%).
Največ menedžerjev (40%) je menilo, da bi sami
morali imeti pomembnejšo vlogo pri ohranjevanju in razširjanju
lastništva zaposlenih tako v lastnem podjetju, kot na ravni
združenj in pri lobiranju za zakonodajo. Menedžerji (46%) menijo,
da sindikalistom ni potrebno biti aktiven na tem področju, ker
to ni področje dela sindikata. Med tistimi menedžerji, ki so
menili, da bi tudi sindikalisti morali imeti bolj pomembno vlogo
je več teh, ki menijo, da bi bila ta aktivnost potrebna na ravni
sindikalnih central (29%), kot na ravni podjetja (samo 12%).
S tem se strinjajo tudi sindikalisti - polovica se je zavzela
za več aktivnosti na ravni central, 34% za več aktivnosti na
ravni podjetij, 25% pa jih je menilo, da lastniška vprašanja
niso področje dela sindikata.
Na vprašanje, ali nameravajo kaj ukreniti
glede lastništva zaposlenih v svojem podjetju je pozitivno
odgovorilo 34% menedžerjev in 27% sindikalistov.
3.4 Udeležba zaposlenih v organih upravljanja
v podjetju
Samo v 6 podjetjih menedžerskega vzorca (15%)
in 2 podjetjih sindikalnega vzorca (5%) obstaja delavski
direktor. Zaradi tega večina anketiranih menedžerjev in
sindikalistov ni podalo odgovora na vprašanje, kako ocenjuje
vlogo delavskega direktorja. Menedžerji iz podjetij, kjer imajo
delavskega direktorja, ocenjujejo njegovo vlogo kot pomembno
pri zastopanju interesov zaposlenih v upravi podjetja. Samo
en menedžer meni, da je vloga delavskega direktorja nejasna
in slabo definirana. Od sindikalistov smo dobili dva odgovora
- en sindikalist ocenjuje vlogo delavskega direktorja kot pomembno
pri zastopanju interesov zaposlenih v upravi podjetja, drugi
pa meni, da je vloga delavskega direktorja nejasna in slabo
definirana.
Svet delavcev obstaja v večini podjetij
- v 83% menedžerskega in 86% sindikalnega vzorca. Tako menedžerji
(63%) kot sindikalisti (86%) ocenjujejo delovanje sveta delavcev
kot pozitivno. Samo 14% sindikalistov in 5% menedžerjev ga ocenjuje
negativno. Menedžerji so menili, da sveti delavcev preprečujejo
koflikte, pomagajo pri konstruktivnem sodelovanju v podjetjih
in prispevajo k informiranju zaposlenih. Negativne ocene so
dobili od menedžerjev, ki menijo, da so brez pristojnosti in
odgovornosti in preveč socialno naravnani. Sindikalisti so menili,
da sveti delavcev omogočajo informiranje, posvetovanje, dajanje
pobud in vpliv zaposlenih na razvoj podjetja in odločitve uprave.
V menedžerskem vzorcu je v nadzornih svetih
večinoma (v 63% podjetij) od 3-6 članov in od tega (v 53% podjetjih)
1-2 predstavnika delavcev. O tem, da v nadzornem svetu
imajo predstavnike delavcev, je poročalo 80% menedžerjev. Vsi
menedžerji, ki so ocenili udeležbo delavskih predstavnikov v
nadzornem svetu, so je ocenili pozitivno (66%). Ni bilo niti
ene negativne ocene. Menedžerji so podali naslednje opisne ocene
delavskih predstavnikov v nadzornih svetih in njihovih kvalitet:
aktivni sogovorci, poznajo notranja dogajanja v podjetju, zainteresirani
za obstoj podjetja, omogočajo ravnovesje pri občutljivih vprašanjih,
zagovarjajo interese zaposlenih, opozarjajo na nepravilnosti,
omogočajo uravnoteženje interesov lastnikov in zaposlenih.
Tudi v sindikalnem vzorcu je v nadzornih svetih
večinoma (v 70% podjetij) od 3-6 članov in od tega (v 59% podjetjih)
1-2 predstavnika delavcev. O tem, da v nadzornem svetu imajo
predstavnike delavcev je poročalo 79% sindikalistov. Sindikalne
ocene udeležbe delavskih predstavnikov v nadzornem svetu so
bile naslednje: 80% jo je ocenilo pozitivno in 5% negativno.
Sindikalisti menijo, da predstavniki zaposlenih v nadzornih
svetih omogočajo vpogled v upravljanje in vpliv na upravljanje,
soočanje problemov zaposlenih in lastnikov, pridobivanje podatkov
in kazalcev poslovanja za potrebe dela sindikata, informiranje
vseh delavskih predstavnikov, zastopanje interesov zaposlenih.
3.5 Lastnosti zaposlenih v podjetju
Stopnjo pripadnosti zaposlenih v podjetju
so menedžerji ocenili kot visoko (42%), srednjo (39%) ali zelo
visoko (10%). Sindikalisti so jo ocenili kot srednjo (52%),
visoko (14%) ali zelo visoko (14%). Srednja ocena menedžerjev
je 3.5, sindikalistov pa 3.1.
Stopnjo zaupanja med delavci in vodstvom
so menedžerji ocenili kot srednjo (51%) in visoko (42%), sindikalisti
pa kot srednjo (52%) in nizko (27%).
Med sebojno sodelovanje zaposlenih so
menedžerji ocenili večinoma (66%) kot prisotno zaradi zainteresiranosti
zaposlenih za izboljšave in kot prispevek kvalitetnejšem delu.
Del menedžerjev (27%) pa meni, da zaposleni med seboj sodelujejo
samo toliko, koliko je nujno za nemoteno opravljanje tekočega
dela. Sodelovanje zaposlenih in vodstva so menedžerji dokaj
pozitivno ocenili - večina (59%) kot zelo intenzivno in 37%
kot omejeno na nujne stike (dajanje nalog in poročanje).
Sindikalisti so sodelovanje zaposlenih ocenili
bolj kritično od menedžerjev: polovica (50%) meni, da zaposleni
med seboj sodelujejo samo toliko, koliko je nujno za nemoteno
opravljanje tekočega dela. Velik del (43%) pa se strinja z večinsko
menedžersko oceno - da zaposleni sodelujejo med seboj zaradi
zainteresiranosti za izboljšave in prispevka h kvalitetnejšem
delu. Tudi sodelovanje zaposlenih in vodstva so sindikalisti
ocenili bolj kritično od menedžerjev- večina (55%) kot omejeno
na nujne stike (dajanje nalog in poročanje) in 34% kot zelo
intenzivno.
3.6 Družba pooblaščenka
O obstoju družbe pooblaščenke je poročalo 4
sindikalistov (9%) in 7 menedžerjev (17%). Sindikalisti so navedli,
da so bili pobudniki ustanavljanja družbe pooblaščenke v dveh
primerih zaposleni sami v dveh primerih pa sindikat. V štirih
primerih so menedžerji odgovorili, da je bilo vodstvo pobudnik
ustanovitve družbe pooblaščenke, v dveh primerih, da je bil
to sindikat, v enem pa zaposleni, vodstvo in sindikat skupaj.
Razen organiziranega nastopanja notranjih lastnikov družbe pooblaščenke
opravljajo še naslednje dejavnosti: čiščenje, invalidsko podjetje.
Družbe pooblaščenke iz "sindikalnega" vzorca
imajo v lasti od 14% do 46% lastništva, medtem ko tiste iz "menedžerskega"
vzorca kontrolirajo od 6% do 56% lastniški delež.
Ocene šestih menedžerjev glede vpliva družbe
pooblaščenke na upravljanje in poslovanje podjetja so različne
- od tega, da nima vpliva, do tega da je vpliv zelo velik.
Štirje sindikalisti menijo, da je vpliv majhen
ali ga ni in samo en sindikalist meni, da je velik. (Na to vprašanje
je odgovorilo 5 sindikalistov, čeprav so 4 poročali o d.p. v
svojem podjetju).
3.7 Podatki o sogovornikih
Sindikalisti, ki smo jih anketirali so bili:
21 moških in 17 žensk, stari od 45 do 72 let (največ - 48% od
45 do 55). Imeli so srednjo (38%), poklicno (25%), višjo (14%)
ali visoko (7%) izobrazbo.
Anketirali smo 31 menedžerjev in 10 menedžerk,
ki so bili stari od 42 do 71 let (največ - 37% od 52 do 62)
in so imeli visoko izobrazbo (51%), magisterij ali doktorat
(20%), višjo (20%) ali srednjo (2%) izobrazbo.
