TEORIJA IN PRAKSA DELOVANJA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV V NADZORNIH SVETIH

ZSDSP - Sekcija delavskih predstavnikov nadzornem svetu
(Bled, 31.3.1999)

Okrog 50 udeležencev strokovnega posveta, ki ga je pripravila sekcija delavskih predstavnikov v nadzornih svetih pri Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij, je razpravljalo o aktualni teoriji in praksi delovanja delavskih predstavnikov v nadzornih svetih v Sloveniji. Razprava na posvetu je potekala na podlagi posebnega opomnika ključnih vprašanj, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Rezultat posveta so (prav tako v nadaljevanju objavljene) konkretne usmeritve in priporočila, ki bodo odslej predstavljala skupno platformo našega delovanja na tem področju.

I.

O P O M N I K

za razpravo na posvetu
"Teorija in praksa delovanja delavskih predstavnikov v nadzornih svetih"

I. VOLITVE PREDSTAVNIKOV DELAVCEV V NADZORNEM SVETU:

• Kako je potekal kandidacijski postopek in kdo je predlagal kandidatno listo za volitve članov NS:

1. sindikati,
2. svet delavcev sam,
3. kandidacijski postopek je bil analogen kot za volitve članov sveta delavcev,
4. kako drugače?

• Ali se je pojavilo vprašanje kdo je lahko predstavnik delavcev v nadzornem svetu (npr. delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zunanji strokovnjaki ipd.)?
  
  
• Je bila izvolitev na SD opravljena z javnim ali tajnim glasovanjem? Ali so se v zvezi z volilnim postopkom pojavile kakšne dileme, ki bi jih bilo potrebno v bodoče urediti s poslovnikom SD (npr. potrebna večina glasov; odprta ali zaprta kandidatna lista; kdo je izvoljen v primeru enakega števila glasov ipd.)?

• Se je skušala uprava ali kdorkoli drug vmešavati v kandidacijske in volilne postopke in kako?

• So s poslovnikom SD predvideni kaki posebni pogoji (npr. izobrazba, delovna doba) za kandidate delavskih predstavnikov NS? Bi po vašem mnenju morali biti?

• So se v vaši praksi pojavile dileme glede datuma izvolitve in začetka trajanja mandata predstavnikov delavcev v NS (npr. z dnem, ko je upravi vročeno obvestilo za skupščino o izvolitvi, ali z dnem, ko skupščina novoizvoljene predstavnike potrdi)?
• Imate s poslovnikom SD predvideno avtomatično članstvo predsednika SD tudi v NS in s tem zagotovljeno tudi personalno povezavo med SD in predstavniki delavcev v NS?
• Ali ste uporabili možnost imenovanja zunanjega strokovnjaka za predstavnika delavcev v NS in kakšne so izkušnje?
• So se v zvezi z izvolitvijo predstavnikov delavcev v NS pri vas pojavile še kake druge dileme in katere?
• Kaj bi po vašem mnenju kazalo v bodoče izboljšati v zvezi s kandidiranjem in volitvami predstavnikov delavcev v nadzorni svet - bodisi normativno (ZSDU, poslovnik SD), bodisi v samem pristopu SD k volitvam?

II. VLOGA PREDSTAVNIKOV DELAVCEV V NADZORNEM SVETU:

• So vas kot predstavnike delavcev v NS kdaj “poučevali”, da v tem organu ne zastopate interesov delavcev, ampak skupaj s predstavniki delničarjev zastopate nekakšen “(nad)interes družbe”, t.j. čim večji dobiček za lastnike? Ali vam je vaša vloga glede vprašanja, čigave interese zastopate v NS, jasna?
• Ali menite, da so predstavniki delavcev v NS za svoje delo odgovorni svetu delavcev (ťusmerjevalna in nadzorna vloga SDŤ) ali delujejo povsem neodvisno? Ali se člani NS - predstavniki delavcev sestajate pred sejami NS zaradi oblikovanja skupnih stališč?
• Ali ste v vaši praksi vzpostavili tudi neposredne oblike povezovanja predstavnikov delavcev v NS s sindikati v podjetju (posvetovanje, obveščanje ipd.)?
• Na kakšen način svet delavcev uresničuje svojo usmerjevalno in nadzorno funkcijo v razmerju do predstavnikov delavcev v NS? Ali SD predhodno obravnava gradiva za NS ter določa stališča in usmeritve za delo delavskih predstavnikov v NS? Ali le-ti poročajo o svojem delu v NS in kolikokrat ter kako?
• Se vam zdi sprejemljiv t.i. imperativni mandat predstavnikov delavcev v NS ali pa je ta nesprejemljiv tudi v izjemnih primerih (npr. glasovanje o imenovanju članov uprave, velikih statusnih spremembah družbe ipd.), ko obstaja izrazito močan interes delavcev za točno določeno odločitev NS?
• Ali se pojavljajo poskusi pretrgati povezavo med SD in predstavniki delavcev v NS s pomočjo zlorabe instituta poslovne skrivnosti ali na druge načine (katere)? Ali v podjetju obstaja splošni akt ali pisni sklep o varovanju poslovnih skrivnosti v smislu 39. in 40. člena zakona o gospodarskih družbah ali pa se o tem odloča “na pamet” in kdo o tem odloča?
• Ali se s predstavniki delavcev v vašem podjetju dovolj aktivno vključujejo v delo NS in pri tem uveljavljajo interese delavcev?
• Ali predstavniki delavcev na sejah NS izrecno predstavijo stališča SD do posameznih vprašanj? Ali dajejo pobude za obravnavo določenih (za delavce posebej zanimivih vprašanj) vprašanj v NS in kako pogosto?
• Ste se že srečali s primerom odpoklica posameznih predstavnikov delavcev v NS zaradi nezadovoljivega zastopanja interesov delavcev v tem organu ali iz drugih razlogov? Kakšne dileme se v zvezi s tem pojavljajo?

III. FORMALNI IN DEJANSKI POLOŽAJ PREDSTAVNIKOV DELAVCEV

V NADZORNEM SVETU:

• Ste se morda že srečali s poskusi vzpostavljanja formalno neenakopravnega položaja predstavnikov delavcev v NS v primerjavi s položajem predstavnikov delničarjev v tem organu (npr. glede sejnin in nagrad za delo ter udeležbe pri dobičku)?

• Kako je s statutom oziroma s poslovnikom NS urejeno vprašanje a) neodločenega izida glasovanja v paritetno sestavljenih NS, b) sklepčnosti NS v primeru odsotnosti vseh predstavnikov delavcev v NS, c) podpredsednika NS, ki naj bi bil po možnosti predstavnik delavcev?

• Se pri odločanju NS kot predstavniki delavcev čutite v podrejenem položaju zaradi pomanjkanja znanja in predhodnih informacij?

• Vam je kot predstavnikom delavcev v NS svet delavcev zagotovil: a) ustrezno število plačanih ur za pripravo na seje NS, b) možnost angažiranja zunanje strokovne pomoči ob pripravi na seje NS, c) pravico do določenega števila plačanih dni in stroškov za izobraževanje, d) delovnoporavno imuniteto, kakršna velja tudi za člane SD?

• Vas dejstvo, da zakon za predstavnike delavcev v NS ni izrecno določil delovnopravne imunitete, ovira pri vašem normalnem delovanju?

• Kakšne izobrazbene in osebnostne kvalitete bi po vaših dosedanjih izkušnjah moral imeti predstavnik delavcev v NS?

• Kakšna izobraževanja in usposabljanja naj bi za predstavnike delavcev v NS prvenstveno organizirali v okviru naše sekcije pri Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij?

II.

USMERITVE IN PRIPOROČILA

za delovanje delavskih predstavnikov v nadzornih svetih

I.

VLOGA IN NAČIN DELA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV V NADZORNEM SVETU

1.
Temeljna vloga in funkcije delavskih predstavnikov v nadzornem svetu so jasno definirani v določbi 80. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki pravi: “Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet, v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe.”

Delavski predstavniki torej sedijo v nadzornem svetu zato, da v procesu sprejemanja odločitev znotraj tega organa jasno artikulirajo in argumentirajo (zastopajo) interese delavcev v zvezi z vsakim posameznim vprašanjem, ki je predmet obravnave, ter te interese usklajujejo z interesi, ki jih zastopajo predstavniki delničarjev, ter interesi, ki jih zastopa uprava družbe. Nobeden od omenjenih notranjih interesov v gospodarski družbi namreč ne more biti a priori dominanten, ampak je sleherna končna poslovna odločitev lahko le rezultanta teh interesov (rezultat usklajevanja in medsebojnega prilagajanja).

2.
Predstavnikom delavcev v nadzornih svetih se izrecno priporoča, da poskušajo znotraj teh organov prodreti z idejo t.i. evropskega modela poslovne odličnosti kot temeljne platforme za dejansko celovito in učinkovito opravljanje nadzorne funkcije v gospodarski družbah.

V praksi naj bi se to realiziralo predvsem z uveljavitvijo drugačnega načina poročanja (letnega in periodičnega) uprav nadzornim svetom. Namesto sedaj uveljavljenega poročanja o zgolj finančnih kazalcih poslovne uspešnosti, bi morala ta poročila zajemati

- analizo trenutnega stanja,
- predvidene ukrepe za izboljšanje stanja,
- ugotovljeni napredek v primerjavi z zadnjim poročilom,

in sicer za vsakega od 9 vidikov poslovanja, ki jih zajema evropski model poslovne odličnosti, posebej.

Na ta način bi bilo mogoče zagotoviti tudi precej večjo pozornost nadzornih svetov in uprav tistim področjem poslovanja, ki so z vidika interesov delavcev še posebej zanimivi, zlasti pa stanju na področju “zadovoljstva zaposlenih” ter “upravljanja s sposobnostmi zaposlenih”. S tem pa bi se v največji možni meri uveljavila tudi prava vloga delavskih predstavnikov v nadzornih svetih.

3.
Predstavniki delavcev v nadzornem svetu ne morejo delovati povsem neodvisno in brez povezave s svetom delavcev, ki jih je izvolil in jih ne nazadnje lahko tudi odpokliče. Edino delavsko predstavništvo v podjetju, ki je izvoljeno na neposrednih in tajnih volitvah, je svet delavcev. Zato ima svet delavcev kot osrednje delavsko predstavništvo v razmerju do delavskih predstavnikov v nadzornem svetu tudi t.i. usmerjevalno in nadzorno funkcijo.

To pomeni, da je svet delavcev tista “baza” delavskim predstavnikom v nadzornem svetu, ki usmerja njihovo konkretno delovanje, in kateri so za svoje delovanje tudi odgovorni. Konkretno to pomeni, da je treba vzpostaviti najtesnejše možne povezave in dvostransko medsebojno komunikacijo med tema dvema vrstama delavskih predstavništev v podjetju v vseh pogledih. Predvsem pa je treba v tem smislu v okviru objektivnih možnosti in potreb zagotoviti:

• sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornih svetih na sejah sveta delavcev;

• predhodno obveščanje sveta delavcev z njihove strani o dnevnem redu in gradivih za posamezne seje nadzornega sveta in zahtevanje njegovih stališč do posameznih pomembnejših vprašanj;

• naknadno obveščanje sveta delavcev o pomembnejših sprejetih odločitvah nadzornega sveta;

• redno obveščanje predstavnikov delavcev s strani sveta delavcev o vseh pomembnejših odločitvah sveta delavcev.

Priporoča se tudi vzpostavitev vsaj občasnih oblik neposrednega sodelovanja delavskih predstavnikov v nadzornem svetu s sindikati v podjetju (obveščanje, posvetovanje itd.).

4.
Odločno se je treba upreti poskusom kogarkoli, da bi posredno ali neposredno oviral in onemogočal zgoraj omenjene povezave med delavskimi predstavništvi v podjetju. V tem smislu velja posebno pozornost nameniti pogostim zlorabam inštituta poslovne skrivnosti v te namene.

Poslovna skrivnost, razen v redkih izjemnih primerih, načeloma ne more biti utemeljen razlog za informacijsko blokado na relaciji svet delavcev - predstavniki delavcev v nadzornem svetu, kajti:

1. po določbi 68. člena ZSDU so tudi člani sveta delavcev zavezani varovati poslovno skrivnost;

2. po določilih 39. in 40. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) morajo biti poslovne skrivnosti in način njihovega varovanja v družbi urejeni s posebnim pisnim sklepom (splošnim aktom), in če ni s tem aktom izrecno prepovedano, ima svet delavcev pravico dostopa do vseh podatkov in informacij, ki se obravnavajo na nadzornem svetu.

5.
Predstavniki delavcev v nadzornem svetu so dolžni v zvezi s posameznimi vprašanji na seji nadzornega sveta izrecno prezentirati in argumentirati stališča sveta delavcev, če jih je ta zavzel, vendar pa pri glasovanju načeloma nimajo imperativnega mandata. Imperativni mandat namreč onemogoča potrebno usklajevanje različnih interesov, ki se srečujejo v procesu odločanja v nadzornem svetu.

6.
Svet delavcev bi moral vsaj enkrat letno obravnavati in oceniti delovanje predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ter na tej podlagi

a) sprejeti potrebne ukrepe za izboljšanje delovanja te oblike delavske participacije

v podjetju;

b) po potrebi opraviti kadrovske zamenjave na teh funkcijah.

II.

VOLITVE PREDSTAVNIKOV DELAVCEV V NADZORNEM SVETU

1.
Dosedanja praksa kaže, da so mnogi sveti delavcev precej pomanjkljivo normativno uredili postopek izvolitve predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, zaradi česar je marsikje prišlo do resnih zapletov. Zato se priporoča vsem svetom delavcev, da ponovno preverijo tovrstne določbe svojih poslovnikov in jih po potrebi dopolnijo. Pri tem je treba nedvoumno urediti zlasti naslednja vprašanja:

a) potek kandidacijskega postopka (objava, čas trajanja, nosilci kandidiranja itd.);

b) morebitni pogoji (izobrazba, staž ipd.), ki jih morajo izpolnjevati kandidati, oziroma omejitve za kandidiranje (npr. višji vodilni delavci ipd.) ter možnost imenovanja zunanjih strokovnjakov;

c) način oblikovanja kandidatne liste (odprta ali zaprta in kdaj);

d) način glasovanja o izvolitvi (javno ali tajno);

e) potrebna večina (navadna ali kvalificirana) za sklepčnost sveta delavcev pri volitvah;

f) morebitni kvorum (potrebno najmanjše število potrebnih glasov) za izvolitev posameznega kandidata, ki pa ni priporočljiv v primeru večjega števila kandidatov, med katere se lahko razpršijo glasovi;

g) kdo je izvoljen, če dva kandidata dobita enako število glasov (morebitni drugi krog volitev; upoštevanje kriterija delovne dobe v podjetju ipd.);

h) morebitno članstvo v nadzornem svetu po funkciji (npr. predsednik SD);

i) način obvestitve uprave in nadzornega sveta o izidu volitev.

Priporoča se zlasti razmislek o minimalnih izobrazbenih pogojih, ki naj bi jih izpolnjevali kandidati za člane nadzornega sveta.

2.
Dosedanja praksa ima v glavnem pozitivne izkušnje tudi s t.i. zunanjimi člani (strokovnjaki) kot predstavniki delavcev v nadzornem svetu. Poleg strokovnosti, ki je pri notranjih članih pogosto pomanjkljiva, je njihova prednost tudi neobremenjenost z notranjimi problemi in popolna formalna neodvisnost od uprave družbe.

Imenovanje zunanjih strokovnjakov za predstavnike delavcev v nadzornem svetu pride v glavnem v poštev v primerih, ko je v nadzornem svetu več mest, rezerviranih za delavske predstavnike, kajti najboljša je kombinacija notranjih in zunanjih članov. Druga skrajnost, ko bi bili za delavske predstavnike izvoljeni le zunanji strokovnjaki, pa iz razumljivih razlogov verjetno ni priporočljiva.

III.

FORMALNI IN DEJANSKI POLOŽAJ PREDSTAVNIKOV DELAVCEV

V NADZORNEM SVETU

1.
Člani nadzornega sveta so glede vseh pravic in obveznosti povsem enakopravni, ne glede na to, čigave interese v tem organu zastopajo. Kljub temu se v praksi pojavljajo primeri diskriminatornega obravnavanja delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, zlasti v pogledu materialnih pravic (sejnine, udeležba na dobičku), ki so jim ponekod kratene, češ, da svojo funkcijo opravljajo med delovnim časom.

V vseh teh primerih bi moral ustrezno intervenirati svet delavcev in po potrebi uporabiti tudi razpoložljiva pravna sredstva (npr. arbitraža) za ustrezno ureditev formalnopravnega statusa delavskih predstavnikov v nadzornem svetu.

2.
Zlasti v primerih paritetne sestave nadzornega sveta v družbah z več kot 1000 zaposlenimi je priporočljivo v statutu ali vsaj poslovniku nadzornega sveta podrobneje urediti nekatere vidike odločanja v nadzornem svetu. Zlasti to velja za primer neodločenega izida glasovanja, ki bi ga kazalo urediti nekoliko bolj subtilno kot pa zgolj z inštrumentom “dvojnega glasu predsednika”. Tako bi bilo smiselno v odvisnosti od vrste in pomena konkretnega obravnavanega vprašanja v takih primerih namesto preprostega preglasovanja uporabiti različne opcije dodatnega usklajevanja ter po potrebi posredovanja in arbitriranja.

Ob paritetni sestavi nadzornega sveta je treba vztrajati tudi na tem, da je vsaj eden izmed podpredsednikov nadzornega sveta predstavnik delavcev, kar je lahko zlasti pomembno zaradi vpliva na ustrezno pripravo sej nadzornega sveta.

3.
Ureditev ustreznih pogojev za učinkovito delo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu je vprašanje, ki mu sveti delavcev zaenkrat posvečajo premalo pozornosti, čeprav so zanj v celoti odgovorni. Sveti delavcev bi morali preko participacijskega dogovora ali preko posebnega dogovora z upravo zagotoviti predstavnikom delavcev v nadzornem svetu v načelu enake materialne in druge pogoje za opravljanje funkcij kot jih imajo člani sveta delavcev, in sicer:

a) vsaj 40 plačanih ur letno za izobraževanje ter plačilo stroškov izobraževanja;

b) določeno število plačanih ur za pripravo na seje;

c) sredstva za plačilo zunanjih strokovnjakov, ki nudijo potrebno strokovno pomoč predstavnikom delavcev v nadzornem svetu, bodisi v okviru tonamenskih sredstev sveta delavcev, bodisi posebej;

d) potrebne administrativne in tehnične pogoje za delo;

e) delovnopravno imuniteto vsaj še dve leti po prenehanju funkcije.