REZULTATI RAZISKAVE

o uspešnosti svetov delavcev uresničevanju zakonskih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu (VZD) po poteku zakonskega roka

(Prezentirano na strokovnem posvetu ZSDSP dne 11. aprila 2002 na Bledu)

VZOREC RAZISKAVE

V raziskavi je sodelovalo 51 različnih podjetij (anketni vprašalnik so izpolnjevali predsedniki SD), ki so člani Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij. Skupno število vseh zaposlenih v anketiranih podjetjih je 47.821. Ob tem moramo takoj poudariti, da ne gre za reprezentativni vzorec, katerega rezultate bi lahko posplošili na celotno slovensko populacijo. Poleg tega smo v Združenju izobraževanju in usposabljanju svojih članov za uresničevanje nalog na področju varnosti in zdravja pri delu v preteklem letu namenili veliko pozornosti in ocenjujemo, da so rezultati tudi zaradi tega precej nad slovenskim povprečjem. Podrobnejšo strukturo vzorca pa prikazujeta naslednji sliki.

I. ORGANIZIRANOST, USPOSOBLJENOST IN OBLIKE KOMUNICIRANJA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU VZD

1. V kakšni organizacijski obliki svet delavcev pokriva področje VZD:

1. ima ustanovljen poseben odbor za VZD - (42%)
2. eden izmed članov sveta delavcev je posebej zadolžen za pokrivanje področja VZD - (36%)
3. vse naloge na področju VZD opravlja svet delavcev kot celota - (22%)

Rezultati kažejo, da so se v večini podjetij sveti delavcev dobro pripravili za uveljavljanje interesov delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, bodisi z ustanovitvijo posebnega odbora za VZD ali z zadolžitvijo enega od svojih članov za pokrivanje tega področja.Dejstvo, da so se kar v 78% primerih sveti delavcev posebej organizirali za delo na tem področju potrjuje, da so se zavedali, da je temeljni pogoj za učinkovito delo predvsem dobra organiziranost in porazdelitev obsežnih nalog. Seveda je bila organiziranost in oblika dela odvisna tudi od velikosti posameznega podjetja in s tem tudi od številčnosti samega sveta delavcev. Zato se je zlasti v manjših podjetjih celotni svet delavcev ukvarjal z obravnavano problematiko. Najvažnejše je, kar potrjujejo tudi rezultati, da so sveti delavcev razumeli izjemen pomen in nujnost njihovega aktivnega vključevanja v razreševanje teh vprašanj v podjetjih, pri čemer so lahko upoštevali tudi usmeritve našega Združenja, ki je vseskozi opozarjalo, da je samo dobro organiziran svet delavcev lahko delodajalcu konstruktiven in zaupanja vreden sogovornik, hkrati pa dovolj strokoven in oster zagovornik pravic delavcev pri zagotavljanju varnih ter zdravih delovnih razmer.

2. Koliko članov sveta delavcev se je izobraževalo in usposabljalo (seminarji, delavnice, itd.) za opravljanje nalog na področju VZD

1. vsi člani - (4%)
2. večina članov - (24%)
3. samo člani odbora za VZD - (14%)
4. samo posebej zadolženi posamezniki - (32%)
5. nihče - (26%)

Gornji podatki kažejo, da so se sveti delavcev večinoma zavedali (v 74% primerih), da je ustrezno strokovno znanje bistveni pogoj za učinkovito in uspešno uveljavljanje delavskih pravic na tem področju. Očitno pa so se tega in nujnosti čimbolj strokovnega sodelovanja delavskih predstavnikov pri urejanju vprašanj varnosti in zdravja pri delu zavedali tudi delodajalci v teh podjetjih, ki so omogočili tovrstno usposabljanje. Čeprav ZVZD (24. člen) popolnoma jasno nalaga delodajalcem obveznost, da morajo zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja članov svetov delavcev oz. vseh tistih delavskih predstavnikov, ki bodo v podjetjih neposredno sodelovali pri obravnavi vprašanj s področja varnosti in zdravja pri delu, je bila ta pravica izkoriščena samo v podjetjih, v katerih so sveti delavcev pokazali interes za to in v podjetjih, v katerih so tudi delodajalci razumeli pomen tega usposabljanja.

3. Ali je na ravni podjetja organiziran poseben tim za VZD (predstavnik vodstva, strokovni delavec za VZD, pooblaščeni zdravnik, kadrovski delavec, itd.) kot stalno koordinacijsko telo

a) da - (69%)

b) ne - (31%)

Če je takšen tim organiziran, ali je njegov član tudi predstavnik sveta delavcev oziroma njegovega odbora za VZD

a) da - (55%)

b) ne - (45%)

Če je takšen tim organiziran, ali permanentno analizira učinkovitost izvedenih ukrepov VZD

a) da - (50%)

b) ne - (50%)

Podatki kažejo, da ima kar 2/3 podjetij (69%) organiziran poseben tim za VZD kot stalni koordinacijski organ na nivoju celotnega podjetja. Tudi vključenost delavskih predstavnikov v te time (v55% primerih) in permanentno spremljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov VZD (v50% primerih) potrjujeta, da se v večini podjetij zavedajo interdisciplinarnosti in nujnosti stalnega delovanja na tem področju ter izjemnega pomena sodelovanja delavcev oz. njihovih predstavnikov pri tem, ki so jim navsezadnje sprejeti ukrepi tudi namenjeni.

4. Ali se je v podjetju uveljavila praksa rednih (mesečnih, kvartalnih ipd.) sestankov vodstva podjetja z delavskimi predstavništvi (svet delavcev, sindikat) o problematiki VZD

a) da - (37%)

b) ne - (63%)

Praksa rednih posvetovanj vodstev podjetij z delavskimi predstavništvi o problematiki VZD se je torej uveljavila v 37% podjetij, kar po naši oceni predstavlja dober podatek saj gre za redna in ne občasna (npr. enkrat letna) posvetovanja o tej temi. Če k temu dodamo še redna skupna posvetovanja vodstev podjetij s sveti delavcev na podlagi uresničevanja pravic po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (raziskava pred dvema letoma je namreč na podobnem vzorcu pokazala, da so tovrstni sestanki zelo pogosti, saj so v skoraj 60% podjetij najmanj enkrat mesečno, v nadaljnjih 34% podjetij pa najmanj enkrat na dva do tri mesece), na katerih se prav tako lahko obravnavajo vprašanja s področja VZD, je ocena še bolj ugodna.

5. Ali je svet delavcev vzpostavil sistem, da se lahko vsak delavec obrne nanj oziroma na njegov odbor za VZD s kakršnimikoli vprašanji, pobudami, pritožbami ter predlogi glede VZD in s tem seznanil delavce

a) da - (80%)

b) ne - (20%)

Če da, ali je že imel priložnost obravnavati takšne ali drugačne tovrstne iniciative delavcev in na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati

a) da - (44%)

b) ne - (56%)

Rezultati kažejo, da so sveti delavcev zelo dobro razumeli eno od svojih najpomembnejših nalog na področju VZD, saj z aktivnostjo in krepitvijo zaupanja v svoje delo predstavljajo najpomembnejšo vez med delodajalci, ki so dolžni zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter delavci, ki imajo pravico do varnega dela in delovnega okolja, hkrati pa tudi dolžnost, da upoštevajo predpisane ukrepe in se usposabljajo za njihovo izvajanje, uporabljajo osebna zaščitna sredstva, opozarjajo delodajalca na morebitne nevarnosti itd. Torej v 80% primerih so sveti delavcev vzpostavili takšen informacijski sistem v podjetju, ki omogoča boljšo obveščenost in hkrati tudi učinkovitejše reševanje problemov na tem področju.

6. Ali svet delavcev tudi samostojno izvaja organizirane ankete, intervjuje, razgovore ipd. z delavci zaradi ugotavljanja stanja in predlaganja ustreznih ukrepov VZD

a) da - (12%)

b) ne - (88%)

Podatki kažejo, da se sveti delavcev redko (samo v 12% primerih) odločajo za samostojne organizirane raziskave in preverjanje stanja na področju VZD neposredno med delavci. Čeprav je na prvi pogled to presenetljivo nizek %, je ob upoštevanju odgovorov na 3. vprašanje, ki kažejo, da so v 2/3 podjetij oblikovali poseben koordinacijski tim za VZD na nivoju celotnega podjetja in da so predstavniki svetov delavcev člani v več kot polovici teh timov, vsaj nekoliko bolj razumljiv. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi se lahko zadovoljili z ugotovljenim stanjem, temveč nasprotno, slaba dosedanja aktivnost svetov delavcev pri tem vprašanju mora predstavljati močan izziv za njihovo večjo bodočo aktivnost.

II. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU VZD

7. Ali je v podjetju sprejeta Izjava o varnosti z oceno tveganja kot temeljni dokument na področju VZD z obema ključnima sestavinama (1. opredelitev nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, 2. program ukrepov VZD na tej osnovi)

Gornje podatke, ki kažejo, da so v večini podjetij sprejeli temeljni dokument na področju VZD, zaradi česar si v prihodnje lahko upravičeno obetamo bolj varne in zdrave delovne pogoje za vse zaposlene, potrjujejo tudi dosedanje inšpekcijske ugotovitve.

8. Kako je svet delavcev sodeloval pri pripravi Izjave o varnosti z oceno tveganja

1. predstavnik sveta delavcev je aktivno sodeloval (kot član tima) v vseh fazah nastajanja Izjave; - (50%)
2. že izdelana Izjava, ki jo je pripravilo vodstvo, je bila svetu delavcev le naknadno posredovana v skupno posvetovanje po določilih ZSDU (91. do 94. členi); - (39%)
3. svet delavcev sploh ni bil vključen v postopek sprejemanja Izjave. - (11%)

Rezultati kažejo, da so bili v polovici podjetij predstavniki svetov delavcev vključeni v vse faze nastajanja Izjave o varnosti, v 39% podjetij pa je bilo opravljeno le skupno posvetovanje ob že izdelanem dokumentu, s čimer so delodajalci samo delno in verjetno zgolj formalno izpolnili svojo zakonsko dolžnost (28. člen ZVZD). V 11% podjetij pa sploh niso poskrbeli za sodelovanje delavcev oz. njihovih predstavnikov. Ti podatki se ujemajo tudi z dosedanjimi inšpekcijskimi ugotovitvami, ki so prav tako ugotavljali premajhno sodelovanje delavcev pri tem. To kaže na precej nerazumljivo ravnanje delodajalcev, saj bodo sprejete ocene in ukrepi v prvi vrsti zadevali predvsem delavce, skratka delavci bodo na lastni koži občutili vsa morebitna tveganja in zdravstvene okvare, ki jih lahko povzroča vsakodnevno opravljanje dela. Odsotnost delavcev, ki najbolje poznajo svoje delo in spremljajoče nevarnosti, pri sprejemanju preventivnih ukrepov, je zato še toliko bolj nerazumljiva.

9. Ali je (bil) pri ocenjevanju tveganja in pripravi ukrepov VZD za posamezno delovno mesto prisoten in aktivno vključen (intervjuvan, konzultiran) tudi konkretni delavec na tem delovnem mestu

a) da - (41%)

b) ne - (59%)

Če ne, ali je bil z oceno tveganja in sprejetimi ukrepi za konkretno DM vsaj seznanjen

a) da - (67%)

b) ne - (33%)

Tudi gornji podatki potrjujejo prejšnje ugotovitve, ki kažejo, da so bili neposredni izvajalci del premalo vključeni v ocenjevanje tveganja in oblikovanje ukrepov za odpravo nevarnosti na njihovih delovnih mestih (samo v 41% primerih). Nekoliko boljše so ocene o seznanjenosti neposrednih izvajalcev del z oceno tveganja in sprejetimi preventivnimi ukrepi (v 67% primerih). Odločno prevelik pa je delež tistih podjetij (kar 33%), ki delavcev niso niti seznanili z obravnavanimi dokumenti, čeprav neposredno zadevajo predvsem njih.

10. Ali so v programu ukrepov za zagotavljanje VZD v okviru Izjave o varnosti celovito zajeti potrebni (takojšnji, kratkoročni - do enega leta in dolgoročni) ukrepi z vseh področij, ki jih predvideva zakon

a) da, program je dovolj celovit - (86%)

b) ne, manjkajo ukrepi z naslednjih področij (ustrezno obkrožite) - (14% - največ od teh respondentov (90%) je navedlo, da manjkajo ukrepi v zvezi s posvetovanjem z zaposlenimi in delavskimi predstavniki o preventivnih ukrepih VZD)

• neposredno vlaganje v višji nivo tehnične varnosti,
• nakup ustrezne opreme za osebno varstvo delavcev (osebna varovalna sredstva),
• zagotavljanje periodičnih preiskav delovnega okolja in opreme,
• izdaja navodil in odredb za varno delo,
• ukrepi zdravstvenega varstva (zdravniški pregledi na osnovi ocene tveganja),
• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,
• ukrepi prve pomoči in reševanja,
• obveščanje in informiranje zaposlenih o tveganjih za poškodbe in zdravstvene okvare,
• posvetovanje z zaposlenimi in delavskimi predstavniki o preventivnih ukrepih varstva in zdravja pri delu

Odgovori kažejo, da je v večini podjetij (86%) program ukrepov za zagotavljanje VZD dovolj celovit in usklajen z zakonskimi zahtevami. Zelo zanimiv pa je podatek, da so v večini preostalih podjetij (14%), v katerih so negativno ocenili celovitost programa, kar v 90% navedli kot bistveno pomanjkljivost prav ukrepe, ki se nanašajo na posvetovanje z delavci oz. njihovimi predstavniki in to kljub temu, da so določbe ZVZD (28. člen) na tem področju popolnoma nedvoumne.

11. Ali je v podjetju sprejet dogovor, da se na podlagi Izjave o varnosti z oceno tveganja redno pripravljajo tudi letni "programi ukrepov za zagotavljanje VZD"

a) da - (67%)

b) ne - (33%)

Če so takšni programi predvideni, ali je predvideno tudi aktivno sodelovanje predstavnikov delavcev pri njihovi pripravi

a) da - (70%)

b) ne - (30%)

Gornji podatki kažejo, da so se v dobrih 2/3 podjetij odločili, da na podlagi Izjave o varnosti z oceno tveganja izdelajo tudi letni program ukrepov za zagotavljanje VZD in k njegovi izdelavi pritegnejo tudi predstavnike delavcev. V obravnavanih podjetjih se torej zavedajo nujnosti stalnega in načrtnega delovanja na tem področju, hkrati pa tudi pomembne vloge delavskih predstavnikov, še zlasti pri razvijanju celovite varnostne politike v podjetju, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja (6. člen ZVZD).

V tem primeru se naše ugotovitve tudi bistveno razlikujejo od inšpekcijskih ugotovitev, ki so med najpogostejšimi pomanjkljivostmi izdelanih dokumentov navajali prav odsotnost opredelitve odgovornosti in konkretnih zadolžitev za odpravo problemov oz. odsotnost programa potrebnih ukrepov z roki, nosilci ipd.

12. Ali je vodstvo podjetja v letni plan investicij v podjetju vključilo tudi preventivne ukrepe VZD iz ocene tveganja

a) da - (81%)

b) ne - (19%)

Če da, Ali je vodstvo podjetja v pripravo letnega plana investicij aktivno vključilo predstavnike delavcev?

a) da - (41%)

b) ne - (59%)

Podatek, da so vodstva podjetij v obravnavanem vzorcu kar v 81% primerih v letni plan investicij vključila tudi preventivne ukrepe VZD, ki izhajajo iz ocene tveganja, je vsekakor zelo vzpodbuden, saj kaže na to, kako resno so vzeli obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer, kar jim nenazadnje lahko prinese tudi pomembne pozitivne poslovne učinke (z večanjem zadovoljstva in motiviranosti zaposlenih, z zmanjševanjem delovnih nezgod in s tem v zvezi tudi odsotnosti z dela, z zmanjšanjem okvar in poškodb delovnih sredstev ipd.). Manj vzpodbuden pa je podatek, da so bili predstavniki delavcev pri tem vključeni le v 41% primerih, čeprav smo prepričani, da je za to v podjetjih dovolj priložnosti, najmanj ob rednih skupnih posvetovanjih vodstev in svetov delavcev, še posebej ob obravnavi razvojnih ciljev podjetij. Pri tem je prav gotovo nesporno, da je sodelovanje delavcev pri načrtovanju in sprejemanju ukrepov VZD, temeljni pogoj za doseganje pričakovanih učinkov.

13. Celovita poročila o stanju varstva in zdravju pri delu ter izvedenih varnostnih ukrepih naj bi se v podjetju v bodoče pripravljala

1. redno enkrat letno - (90%)
2. redno mesečno ali četrtletno - (5%)
3. samo v primerih iz 40. člena ZVZD (na zahtevo inšpekcije dela) - (5%)

V večini podjetij (95%) so se torej odločili, da bodo poročila o stanju na področju VZD in izvedenih ukrepih redno spremljali, bodisi mesečno, kvartalno ali najmanj enkrat letno, čeprav jih sam zakon k temu izrecno ne zavezuje (v podjetjih pa so dolžni pripraviti tako poročilo na zahtevo inšpekcije za delo - 40. člen ZVZD). Vsekakor gre za zelo obetavne podatke, ki potrjujejo prejšnje ugotovitve in resen namen teh podjetij za izboljšanje stanja na področju VZD, s čimer bodo seveda izkoristili tudi tovrstne notranje rezerve za povečanje poslovne učinkovitosti.

14. Ali je delodajalec skladno z zakonom posredoval svetu delavcev ustrezne evidence s področja VZD

a) ne - (31%)

b) da, in sicer evidence o (ustrezno obkrožite): - (69%), od tega na posamezne evidence odpadejo naslednji odstotki:

• periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti; - (56%)
• periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme; - (66%)
• preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu; - (73%)
• opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja; - (70%)
• posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena ZVZD; - (46%)
• preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev; - (76%)
• poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih; - (73%)
• obvestilih inšpekciji dela iz 26. člena ZVZD; - (56%)
• nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi. - (56%)

Rezultati kažejo, da 2/3 delodajalcev (69%) spoštuje zakonsko obveznost o posredovanju ustreznih evidenc s področja VZD svetu delavcev. Tudi podrobnejša analiza posameznih vrst obveznih evidenc oz. podatkov v teh primerih ne kaže bistvenega odstopanja. Nerazumljivo pa je ravnanje tiste 1/3 delodajalcev, ki kljub popolnoma jasni zakonski določbi ne izpolnjuje obravnavane obveznosti do sveta delavcev in to kljub že prej omenjenim pozitivnim učinkom sprotnega informiranja ter dobrega medsebojnega sodelovanja delodajalcev in delavcev na tem področju.

15. Ali se je delodajalec posvetoval s svetom delavcev o izbiri strokovnega delavca za področje VZD (4. odst. 28. člena ZVZD)

a) da - (22%)

b) ne - (78%)

Podatki kažejo, da se delodajalci večinoma (v 78% primerih) niso posvetovali s sveti delavcev o izbiri strokovnih delavcev za področje VZD. Delno opravičilo za takšno ravnanje je mogoče poiskati v dejstvu, da gre v raziskovanem vzorcu v glavnem za večja podjetja, ki so po vsej verjetnosti že do sedaj imela zaposlene ali pogodbeno zavezane strokovne sodelavce za to področje in bo do obveznega posvetovanja verjetno prišlo šele ob morebitni izbiri novih strokovnih sodelavcev za VZD.

16. Ali se je delodajalec posvetoval s svetom delavcev o izbiri pooblaščenega zdravnika (4. odst. 28. člena ZVZD)

a) da - (37%)

b) ne - (63%)

Pri izbiri pooblaščenih zdravnikov so bila skupna posvetovanja v obravnavanih podjetjih nekoliko pogostejša (v 37% primerih), kar gre morda pripisati dejstvu, da gre za novo zakonsko obveznost in da veliko podjetij do sedaj ni imelo svojih pooblaščenih zdravnikov. Vsekakor pri tem ne gre samo za suhoparno zakonsko določilo, temveč ima zaupanje delavcev v izbrane strokovnjake pomemben vpliv na dvig splošne varnostne kulture v posameznem podjetju.

17. Ali svet delavcev (pro)aktivno spremlja naslednje aktivnosti VZD v podjetju:

• izvajanje dolžnosti delodajalca glede poučevanja zaposlenih o tveganjih za poškodbe in zdravstvene okvare

a) da - (77%)

b) ne - (23%)

• izvajanje zdravstvenih pregledov delavcev v skladu s predpisi

a) da - (68%)

b) ne - (32%)

• izvajanje ergonomskih analiz delovnih mest in meritev kemičnih škodljivosti

a) da - (59%)

b) ne - (41%)

• realizacijo organizacijskih ukrepov VZD

a) da - (65%)

b) ne - (35%)

• realizacijo plana investicij in tehničnih ukrepov za odpravo ali zmanjšanje najvišjega nivoja tveganja (za poškodbe in zdravstvene okvare)

a) da - (55%)

b) ne - (45%)

Približno 2/3 anketirancev je skoraj pri vseh vprašanjih potrdilo naša pričakovanja o večji aktivnosti in zanimanju svetov delavcev na področju zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev v podjetjih, kar je zelo spodbuden podatek za prihodnji razvoj in višjo kakovost delovnega življenja pri nas. Ocenjujemo, da je k temu pripomogel tudi v zadnjem času vedno bolj naklonjen odnos širše družbe do te problematike, na katerega so vplivali različni dejavniki, predvsem splošni družbeno-ekonomski razvoj in višje zahteve današnjih delavcev po kakovosti svojega dela in življenja, sprejem in uveljavitev novega ZVZD in medijsko spremljanje le-tega, večje zanimanje javnosti za to področje, več strokovnih posvetovanj, izobraževanj in podobnih aktivnosti, ki so omogočile vpogled v obravnavano problematiko širšemu krogu ljudi ipd. Poleg tega je na ugodne gornje rezultate pomembno vplivala tudi dejavnost Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, ki je s strokovnimi posveti, članki in izobraževanji permanentno usposabljalo ter usmerjalo svoje člane k večji aktivnosti pri zastopanju interesov delavcev na področju VZD.

18. Ali se svet delavcev redno seznanja z

• novostmi na področju VZD
• splošnimi in posebnimi varnostnimi ukrepi
• zahtevami zakonodaje in izvršilnih predpisov
• drugimi pomembnimi spoznanji na področju VZD

a) da - 68%)

b) ne - (32%)

Odgovori so pokazali, da je v dobrih 2/3 raziskovanih podjetij prisoten stalen interes delavskih predstavnikov za nadaljnje izobraževanje in spremljanje razvoja področja VZD. To je vsekakor zelo dober podatek, ki kaže na to, da se sveti delavcev niso samo kampanjsko in zgolj zaradi novih zakonskih pravic in obveznosti vključili v razreševanje problemov na tem področju, temveč je njihov interes veliko bolj dolgoročen.

19. Ali je svet delavcev seznanjen s poročili o predpisanih periodičnih pregledih in preizkusih (delovne opreme, raznih škodljivosti, varovalnih sredstev itd.) na področju VZD v podjetju

a) da - (61%)

b) ne - (39%)

Podatki kažejo, da so samo v manj kot 2/3 raziskovanih podjetij sveti delavcev seznanjeni s poročili o periodičnih preiskavah in preizkusih. Razlogov za takšno stanje je verjetno več, med najmanj opravičljivimi pa je prav gotovo skrivanje informacij pred delavci, zaradi kratkoročnih varčevalnih učinkov ob neizvajanju morebitnih potrebnih ukrepov, kar ima največkrat dolgoročno negativne učinke, predvsem na zdravje delavcev in s tem tudi na povečanje poslovnih stroškov.

20. Ali je svet delavcev že kdaj na lastno iniciativo uporabil katero od naslednjih pristojnosti:

• zahtevati od delodajalca sprejem primerih konkretnih ukrepov za izboljšanje VZD

a) da - (40%)

b) ne - (60%)

• zahtevati inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, če je menil, da delodajalec ni zagotovil potrebnih ukrepov VZD

  a) da - (2% - samo en pozitiven odgovor)

  b) ne - (98%)

Pri tem gre za skrajne ukrepe, ki se jih je potrebno lotiti zelo preudarno in šele potem, ko so izčrpane vse druge možnosti. To kažejo tudi gornji rezultati, saj sveti delavcev redkeje posegajo po bolj ostrih ukrepih do delodajalcev (31. člen ZVZD) za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu. Delež pozitivnih odgovorov namreč kaže, da ne gre za posebno množičen pojav takšnih ravnanj, kar verjetno pomeni, da v večini obravnavanih podjetij poskušajo predvsem sporazumno reševati obstoječe probleme na tem področju.

21. Ali se delodajalec posvetuje s svetom delavcev pred sprejemom vsakega ukrepa ali internega predpisa oziroma navodila s področja VZD

a) da - (40%)

b) ne - (60%)

Samo 40% delež pozitivnih odgovorov kaže, da več kot polovica delodajalcev še ni spoznala širšega pomena sodelovanja delavcev pri oblikovanju ukrepov in internih predpisov za VZD ter motivacijskih, poslovnih in drugih učinkov, ki jih nesporno prinaša dobro medsebojno sodelovanje delodajalcev in delavcev na tem področju. Hkrati rezultati kažejo, da v več kot polovici obravnavanih podjetij, ne spoštujejo niti določb ZVZD (28. člen) niti določb ZSDU (91. člen) pri tem.

22. So bile dosedanje pobude in predlogi sveta delavcev za izboljšanje VZD s strani delodajalca v zadostni meri upoštevane

1. da - (59%)
2. ne - (16%)
3. svet delavcev doslej ni podal nobenih iniciativ na tem področju - (25%)

16% negativnih odgovorov kaže, da so delodajalci doslej upoštevali večino pobud in predlogov svetov delavcev, kadar so jih le-ti dali, kar je pravzaprav nekoliko presenetljiva ugotovitev glede na prej obravnavane probleme medsebojnega sodelovanja delodajalcev in svetov delavcev na tem področju. Morda pa si takšno ravnanje delodajalcev lahko razlagamo s tem, da sami sicer ne želijo odpirati dialoga in vzpodbujati sodelovanja s sveti delavcev pri urejanju vprašanj VZD, ne glede na zakonske obveznosti, vendar, če do tega pride na zahtevo svetov delavcev, to sprejmejo in pri tem niso nedovzetni za dodatne predloge in pobude.

23. Ali se je v podjetju po sprejetju Izjave o varnosti dvignila raven varnosti in zdravja pri delu (opomba: upoštevali smo tudi odgovore, ki so jih respondenti sami dodali):

1. da, izrazito - (2% - en odgovor)
2. da, nekoliko - (64%)
3. ne - (2% - en odgovor)
4. ne, ker je Izjava pripravljena zgolj po sili zakona in šablonsko - (14%)
5. ne, ker se sicer dobro pripravljeni ukrepi v praksi ne izvajajo dovolj dosledno - (12%)
6. ocena po tako kratkem čau še ni mogoča - (4%)
7. raven varnosti in zdravja pri delu je bila že doslej visoka in jo je izjava o varnosti samo formalizirala - (2% - en odgovor)

Večina, kar 66% predsednikov svetov delavcev je prepričanih, da se je v njihovih podjetjih po sprejetju Izjave o varnosti dvignila raven varnosti in zdravja pri delu. Nasprotno, torej negativno mnenje o tem pa je izreklo 26% predsednikov svetov delavcev v obravnavanih podjetjih. Rezultati torej kažejo izrazit pozitivni trend učinkov novega ZVZD in večje aktivnosti svetov delavcev, kar je vsekakor lahko še dodaten izziv za njihovo nadaljnje, načrtno delovanje na tem področju.