NI RAZLOGOV ZA RAZLIČNO OBDAVČEVANJE
PLAČIL ČLANOM NADZORNEGA SVETA
V praksi že nekaj časa povzroča hudo zmedo
mnenje Davčne uprave pri Ministrstvu za finance RS z dne 12.
11. 1998, po katerem je treba prejemke članov nadzornih svetov
(sejnine, udeležba na dobičku), ki jih v nadzorni svet izvoli
skupščina družbe, v davčnem smislu obravnavati kot prejemke
na podlagi pogodbe o delu, prejemke članov nadzornih svetov
- predstavnikov delavcev pa kot prejemke iz delovnega razmerja.
Iz mnenja Vlade RS z dne 10. 5. 2001 pa povsem nedvoumno izgaja,
da takšno različno obdavčevanje plačil članom nadzornega sveta
nima prav nobene podlage v zakonu, s čimer so vse tovrstne dileme
zaenkrat odpravljene. Ne drži namreč, da zakon določa kot pogoj
za izvolitev predstavnikov delavcev v nadzorni svet njihovo
zaposlitev v konkretni družbi, kar Davčna uprava RS sicer navaja
kot edini argument za svoje stališče.
Oglejmo si podrobneje vsebino obeh mnenj,
od katerih je v danem primeru vsekakor merodajno novejše mnenje
Vlade RS. Pri tem niti ne kaže podrobneje zahajati v analizo
nesprejemljivosti spornega mnenja Davčne uprave RS, ki med drugim
članstvo oseb, ki so zaposlene v družbi, v nadzornem svetu (ne
glede na to ali zastopajo interese delničarjev ali interese
zaposlenih) povsem zgrešeno obravnava kar kot eno izmed obveznosti
iz delovnega razmerja. Popolnoma jasno je namreč, da pravno
razmerje med družbo in člani njenega nadzornega sveta (čeprav
so slednji zaposleni v družbi) nima prav nobenih atributov delovnega
razmerja, ampak gre za popolnoma drugačno pravno naravo tega
razmerja.
---------------------------------------------------------------------------------------------------
I.
Davčna uprava RS je v svojem mnenju z dne 12.
11. 1998 v zvezi z obravnavano problematiko zavzela naslednje
stališče (citat):
Plačilo članom nadzornega sveta
V skladu z zakonom o gospodarskih družbah so
člani nadzornega sveta lahko le fizične osebe, ki izpolnjujejo
v 263. členu določene pogoje. Praviloma so to osebe, ki zastopajo
interese lastnikov konkretne družbe, v primeru sodelovanja delavcev
pri upravljanju v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri
upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93), pa so to lahko tudi
osebe, ki zastopajo interese zaposlenih v omenjeni družbi.
Skladno s prvim odstavkom 192. člena zakona
o gospodarskih družbah prvi nadzorni svet imenujejo ustanovitelji,
iz 264. člena zakona o gospodarskih družbah pa je razvidno,
da člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev,
voli skupščina. Iz navedenega izhaja, da so člani nadzornega
sveta lahko voljeni ali imenovani. Vendar je posebnost članov
nadzornega sveta, ki jih imenuje delavski svet in so v tej funkciji
kot predstavniki zaposlenih, v tem, da so v nadzorni svet lahko
imenovani zaradi tega, ker so v konkretni družbi zaposleni.
Temeljni pogoj njihovega imenovanja v nadzorni svet družbe je
njihova zaposlitev v omenjeni družbi.
Skladno z zgoraj navedenim menimo, da se prejemki
tistih članov nadzornega sveta, ki so predstavniki zaposlenih,
obdavčujejo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Prejemki
članov nadzornega sveta, ki so predstavniki lastnikov, pa se
po našem mnenju obdavčujejo kot prejemki, doseženi na podlagi
pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja
storitev in poslov na drugi podlagi. Ne glede na navedeno pa
se prejemki člana nadzornega sveta, ki predstavlja interese
lastnikov, hkrati pa je tudi zaposlen v tej družbi, po našem
mnenju obdavčujejo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja
(konec citata).
II.
Glede na številne (in močno upravičene) dileme,
ki jih je navedeno stališče Davčne uprave RS povzročilo v praksi,
je poslanec Andrej Fabjan dne 27. 3. 2001 predlagal,
da bi Državni zbor omenjene dileme rešil z obvezno razlago 80.
člena ZSDU, pri čemer je predlagal tudi konkretno besedilo obvezne
razlage.
V svojem mnenju Državnemu zboru z dne 10. 5.
2001 v zvezi s predlagano obvezno razlago 80. člena ZSDU, je
Vlada RS zavzela stališče, da z obvezno razlago omenjene določbe
ZSDU, ki vsebinsko ureja povsem drugo tematiko, ni mogoče rešiti
izpostavljenega problema. Bistveno v zvezi s tem pa je, da po
mnenju vlade iz veljavne zakonodaje popolnoma jasno izhaja,
da je pravni položaj članov nadzornih svetov, ne glede na to
kdo jih izvoli, izenačen, zaradi česar kakršnokoli neenakopravno
obravnavanje ni primerno. V nadaljevanju povzemamo besedilo
omenjenega mnenja vlade v celoti (citat):
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju
(Ur.l. RS, št. 42/93 z dne 22.7.1993) v 80. členu določa, da
člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo
interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni
svet, v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe.
Pobudnik za sprejem obvezne razlage 80. člena
zakona sodelovanju delavcev pri upravljanju poslanec Andrej
Fabjan ugotavlja, da različne interpretacije celovitega pravnega
položaja članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev,
povzročajo v gospodarskih družbah dileme ter zapletajo določene
postopke, ki so vezani na delo nadzornih svetov. Predvsem izpostavlja
problematiko obdavčevanja prejemkov članov nadzornih svetov,
saj prihaja do različnega obravnavanja prejemkov med člani nadzornih
svetov, ki jih izvoli skupščina in člani nadzornih svetov, ki
jih izvoli svet delavcev.
Na podlagi mnenja Ministrstva za finance z
dne 12.11.1998 v zvezi z obračunom in plačilom davkov in prispevkov
od izplačil iz dobička pravnih oseb poslanec Andrej Fabjan povzema,
da Ministrstvo za finance predlaga, da se plačila članom nadzornega
sveta, ki jih izvoli svet delavcev obdavčujejo kot drugi prejemki
iz delovnega razmerja, plačila članom, ki jih izvoli skupščina
delničarjev pa kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu,
delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in
poslov na drugi podlagi. Ministrstvo za finance podlago za različno
obdavčevanje utemeljuje s tem, da so člani nadzornega sveta,
ki jih izvoli svet delavcev, v konkretni družbi tudi zaposleni.
Tak način obdavčitve po mnenju poslanca postavlja
člane nadzornega sveta v neenak statusno-pravni položaj. in
je v škodo delniških družb, ker od njih zahteva dodatne finančne
obremenitve. Obrazložitev Ministrstva za finance pa po poslančevem
mnenju tudi ne vzdrži, saj so lahko člani nadzornega sveta,
ki jih izvoli svet delavcev, tudi tretje osebe, ki tudi sicer
niso v nikakršnem pravnem razmerju do družbe.
Tako različno obdavčevanje članov nadzornega
sveta je tudi razlog za pobudo za sprejem obvezne razlage 80.
člena ZSDU, v kateri poslanec Andrej Fabjan predlaga, da se
v obvezni razlagi jasno opredeli, da je pravni položaj vseh
članov nadzornega sveta družbe, ne glede na način izvolitve,
v celoti enak. Nadalje, da je uporaba pojma udeležbe članov
nadzornega sveta pri dobičku družbe v drugih zakonih samo navezna
uporaba, s čimer drugi zakoni ne morejo spreminjati niti narave,
niti pojmov udeležbe - tako tudi davčno pravo ne. In nazadnje,
da se prejemki članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev,
obdavčujejo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu,
delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in
poslov na drugi podlagi.
Po proučitvi predloga poslanca Fabjana ugotavljamo,
da zakon o gospodarskih družbah ureja status nadzomega sveta,
v okviru česar ureja tudi sestavo in način oblikovanja tistega
dela nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev. Le imenovanje
članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese vseh zaposlenih,
pa je prepuščeno ureditvi v zakonu o sodelovanju delavcev pri
upravljanju. Zakon o sodelovanju delavcev dejansko ne določa
nobenih pogojev, ki bi jih morali izpolnjevati kandidati za
delavske predstavnike v nadzomem svetu, potrebno je upoštevati
le skupne, splošne pogoje, ki izhajajo iz 263. člena zakona
o gospodarskih družbah. Navedeno pomeni, da je lahko predstavnik
delavcev v nadzornem svetu tudi fizična oseba, ki ni zaposlena
v družbi. Tudi dejansko stanje v nadzornih svetih kaže na tako
prakso.
Vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje,
pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti ter plačilo članov nadzornega
sveta, ureja zakon o gospodarskih družbah in v okviru svojih
določil tudi ne predvideva različne odgovornosti članov nadzornega
sveta. Na podlagi navedenega menimo, da iz same veljavne ureditve
pravnega položaja članov nadzornega sveta v zakonu o gospodarskih
družbah jasno izhaja, da je pravni status članov nadzornih svetov,
ne glede na to, katere interese zastopajo in kdo jih izvoli,
izenačen in zato menimo, da kakršnokoli neenakopravno obravnavanje
ni primerno.
Ne glede na to pa menimo, da izpostavljenega
problema obdavčitve prejemkov članov nadzornega sveta ni mogoče
rešiti z obvezno razlago 80. člena zakona o sodelovanju delavcev
pri upravljanju, saj ta člen dejansko opredeljuje le, koga zastopajo
in predstavljajo člani nadzornega sveta, ki so predstavniki
delavcev in da to dejavnost izvajajo v okviru pooblastil, ki
jih ima nadzorni svet, v skladu s posebnim zakonom in statutom
družbe. Siceršnji statusno-pravni položaj, pristojnosti in odgovornosti
vseh članov nadzornega sveta pa je v pristojnosti zakona o gospodarskih
družbah (konec citata).
