ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
(Uradni list RS, št. 56-2652/1999)
(Opomba: Zakon o varnosti in zdravju pri
delu določa zelo pomembne naloge in pristojnosti svetov delavcev
in sindikatov na tem področju, pri čemer opozarjamo zlasti na
določbe 4., 8. odst. 28., 29., 30., 31., 33., 36., 45., 55.
in 56. člena)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določajo pravice
in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim
delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ta zakon določa tudi organe,
pristojne za varnost in zdravje pri delu.
Izvršilne predpise s področja
varnosti in zdravja pri delu izdaja minister, pristojen za delo
in minister, na katerega pristojnost se izvršilni predpis nanaša.
Podrobnejše varnostne ukrepe
določi delodajalec v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
2. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo
v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane
za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kakor tudi
za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo
v tistih dejavnostih, ali delih dejavnosti, v katerih je zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu urejeno s posebnimi predpisi.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1. Delavec je oseba, ki pri
delodajalcu opravlja delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Kot delavec v smislu tega zakona
se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi
opravlja delo za delodajalca, ali opravlja samostojno poklicno,
kmetijsko ali drugo dejavnost in oseba, ki pri delodajalcu opravlja
delo zaradi usposabljanja.
2. Delodajalec je oseba, ki
na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca.
Kot delodajalec v smislu tega
zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi
zaposluje delavca.
Kot delodajalec se šteje tudi
kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev
oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali
drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje
drugih oseb.
3. Delovno mesto je prostor,
ki je namenjen za izvajanje dela in se nahaja v zgradbah delodajalca
kot tudi na začasnih ali premičnih deloviščih do katerih ima
delavec dostop v času svoje zaposlitve in je pod neposrednim
ali posrednim nadzorstvom delodajalca.
4. Delovno okolje je prostor,
v katerem se izvaja delo in vključuje delovna mesta, delovne
razmere, delovne postopke, socialne odnose in druge vplive zunanjega
okolja.
5. Sredstvo za delo je:
- objekt namenjen za delovne
in pomožne prostore,
- delovna oprema,
- sredstvo in oprema za osebno
varnost pri delu,
- snovi in pripravki,
- drugo sredstvo, ki se uporablja
v delovnem procesu ali je kakorkoli povezano z delovnim procesom.
6. Delovna oprema je vsak stroj
ali naprava, aparat, orodje in druga oprema, ki se uporablja
pri delu.
7. Nevarna snov je snov, ki
lahko zaradi fizikalnih, kemijskih in bioloških škodljivosti
povzroči poškodbe ali zdravstvene okvare in je glede na posebne
lastnosti opredeljena kot nevarna v posebnih predpisih.
8. Izjava o varnosti je listina,
ki vsebuje opis delovnega procesa z ocenjevanjem tveganja za
poškodbe in zdravstvene okvare ter določa varnostne ukrepe.
9. Strokovni delavec je oseba,
ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varstva
pri delu.
10. Pooblaščeni zdravnik je
zdravnik specialist s področja medicine dela, ki mu delodajalec
poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri
delu.
4. člen
Državni zbor Republike Slovenije
sprejme nacionalni program varnosti in zdravja pri delu (v nadaljnjem
besedilu: nacionalni program).
V nacionalnem programu se določi
strategija razvoja področja varnosti in zdravja pri delu, katerega
namen je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca,
preprečevanje poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni,
ki so posledica dela ali so z delom povezane.
Predlog nacionalnega programa pripravi Vlada Republike Slovenije
po posvetovanju s strokovno javnostjo, organizacijami delodajalcev
in sindikati.

II. TEMELJNA NAČELA
5. člen
Delodajalec je dolžan zagotoviti
varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora
delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti
in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri
delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo
ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec je dolžan izvajati
take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne
metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja
pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in
na vseh organizacijskih ravneh.
Če delodajalec prenese strokovne
naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega
delavca ali strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti
na tem področju. Obveznosti delavcev na področju varnosti in
zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.
6. člen
Delodajalec izvaja ukrepe iz
prejšnjega člena, tako da pri tem upošteva naslednja temeljna
načela:
- izogibanje tveganjem;
- ocenjevanje tveganj, ki se
jim ni mogoče izogniti;
- obvladovanje tveganj pri
njihovem viru;
- prilagajanje dela posamezniku
z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja,
izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod;
- zagotavljanje ukrepov za
ohranjanje in krepitev zdravja;
- prilagajanje tehničnemu napredku;
- nadomeščanje nevarnega z
nenevarnim ali manj nevarnim;
- razvijanje celovite varnostne
politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne
pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
- dajanje prednosti splošnim
varnostnim ukrepom pred posebnimi;
- dajanje ustreznih navodil
in obvestil delavcem.
7. člen
Vse dolžnosti delodajalca po
tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati
pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in
zdravja pri delu.
8. člen
Delavec ima pravico do dela
in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri
delu.
Delovni proces mora biti prilagojen
telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva
za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu
varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.
9. člen
Delavec mora spoštovati in
izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Delavec mora opravljati delo
s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in
zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Delavec mora uporabljati varnostne
naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo pri delu skladno
z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da
so v brezhibnem stanju.
10. člen
Delodajalci in delavci oziroma
njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja
pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati
v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri
upravljanju.
11. člen
Zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu ne sme delavcu povzročiti finančnih obveznosti, prav
tako ne smejo zdravstvene posledice opravljanja dela prizadeti
delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni
in socialni položaj.
Ukrepi, ki jih izvaja delodajalec
in ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ne smejo delavcem
povzročati nobenih finančnih obveznosti.
12. člen
Delodajalci, združenja delodajalcev,
zavarovalnice in zavodi s področja zdravstvenega zavarovanja
ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodelujejo pri
načrtovanju skupnih dejavnosti za dosego višje ravni varnosti
in zdravja pri delu ter za splošen razvoj varnostne kulture
in zagotavljajo sredstva, ki so za ta namen potrebna, v skladu
z zakonom.
Pravne in fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu
ter univerza in druge izobraževalne institucije sodelujejo pri
načrtovanju skupnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
Delodajalec mora delavce, ki
opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in delavce,
ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več
poklicno opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s
predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Obveznost delodajalca iz zavarovanja
za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni je odvisna od
ravni varnosti in zdravja pri delu.
Obveznost delodajalca iz prejšnjega
odstavka določita v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju
in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije določi stopnjo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen v skladu z 56. členom zakona o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93,
9/96 in 29/98) najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
13. člen
Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri
delu sta sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja
na šolah vseh vrst in stopenj ter sestavni del uvajanja v delo
in stalnega strokovnega usposabljanja delavca.

III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
14. člen
Vsak delodajalec mora izdelati
in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi
način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni
tveganja.
Izjava o varnosti temelji na
ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem
mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb
in zdravstvenih okvar.
Minister pristojen za delo
v sodelovanju z ministrom pristojnim za zdravstvo določi in
predpiše glede na naravo dejavnosti in velikost podjetja, način
izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino ter podatke na katerih
mora temeljiti ocena tveganja.
15. člen
Delodajalec mora zagotavljati
varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da:
- poveri opravljanje nalog
varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja
pri delu pa pooblaščenemu zdravniku;
- sprejme ukrepe za zagotavljanje
požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;
- sprejme ukrepe za zagotavljanje
prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti;
- obvešča delavce o uvajanju
novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe
in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi ter izdaja navodila
za varno delo;
- usposablja delavce za varno
delo;
- zagotavlja delavcem sredstva
in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če
sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom
ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu;
- zagotavlja periodične preiskave
delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne
opreme;
- zagotavlja zdravstvene preglede
delavcev.
16. člen
Delodajalec določi posebne
zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno
delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev
za delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.
17. člen
Delodajalec sme dati nevarne
snovi v uporabo delavcem samo pod pogojem, da so opremljene
z listino v slovenskem jeziku, v kateri je proizvajalec oziroma
dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične
podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi
snovmi in da so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki jih določa
listina.
Delodajalec mora, kadar je
to potrebno, zagotoviti prevod listine iz prejšnjega odstavka
v jezik, ki ga delavec razume.
18. člen
Delodajalec mora za opravljanje
strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu
določiti enega ali več strokovnih delavcev.
Delodajalec določi vrsto, stopnjo
in smer strokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcev
iz prejšnjega odstavka glede na:
- organizacijo, naravo in obsežnost
delovnega procesa,
- število delavcev, ki sodelujejo
v delovnem procesu,
- število delovnih izmen,
- število krajevno ločenih
delovnih enot.
Strokovni delavec je za izvajanje
strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno odgovoren delodajalcu.
Delodajalec mora strokovnemu
delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem
zakonu, mu zagotoviti primeren čas ter dostop do vseh potrebnih
podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec
pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden
položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim
delom.
Opravljanje vseh ali posameznih
nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu iz 19.
člena tega zakona, lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi
delavci ali zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenje
za delo po 46. členu tega zakona.
Kadar delodajalec zaupa opravljanje
vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu delavcem ali službam
iz prejšnjega odstavka, jih je dolžan seznaniti z vsemi dejavniki,
ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev
pri delu ter jim omogočiti dostop do podatkov o tveganjih in
o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti
in zmanjšanje škodljivih posledic.
19. člen
Strokovni delavec opravlja
zlasti naslednje naloge:
1. svetuje delodajalcu pri
načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
2. svetuje delodajalcu glede
opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
3. izdeluje strokovne podlage
za izjavo o varnosti;
4. opravlja periodične preiskave
kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju;
5. opravlja periodične preglede
in preizkuse delovne opreme;
6. opravlja notranji nadzor
nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
7. izdeluje navodila za varno
delo;
8. spremlja stanje v zvezi
s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi
v zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila
za delodajalca s predlogi ukrepov;
9. pripravlja in izvaja usposabljanje
delavcev za varno delo.
Strokovni delavec lahko opravlja
naloge iz 3., 4., 5. in 9. točke prejšnjega odstavka, če izpolnjuje
enake pogoje za opravljanje teh nalog, kot so določeni s predpisom
iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prvega
odstavka prejšnjega člena in ne glede na določbo prejšnjega
odstavka, mora strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril
opravljanje posameznih ali vseh strokovnih nalog, imeti opravljen
strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, določen s predpisom
iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
20. člen
Delodajalec mora zagotoviti,
da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni
zdravnik.
Pooblaščeni zdravnik opravlja,
odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje
tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev,
zlasti naslednje naloge:
1. sodeluje pri ocenjevanju
tveganja na delovnem mestu v delovnem okolju;
2. seznanja delavce s tveganji,
ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu ter opravlja
naloge zdravstvene vzgoje delavcev;
3. ugotavlja in proučuje vzroke
za nastanek poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom;
4. opravlja preventivne zdravstvene
preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi;
5. izvaja zdravstveno varstvo
poklicno obolelih delavcev;
6. organizira prvo pomoč, reševanje
in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in kolektivnih nezgod;
7. ugotavlja vzroke za nastanek
delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje
oziroma preprečevanje, sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije
ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
8. delodajalcu predlaga ukrepe
za utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni
večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare;
9. svetuje delodajalcu glede
poteka delovnega procesa;
10. vodi evidence in zbira
podatke v skladu s posebnimi predpisi.
21. člen
Naloge iz prejšnjega člena
lahko opravlja:
- javni zdravstveni zavod,
- pravna ali fizična oseba
s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe,
v skladu z zdravstvenimi predpisi.
22. člen
Delodajalec mora zagotoviti
zdravstvene preglede delavcev.
Vrste, način, obseg in roke
opravljanja zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka, predpiše
minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim
za delo.
23. člen
Delodajalec mora delavce obveščati
o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V
izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost
za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi
v ustni obliki.
Delodajalec mora delavce seznaniti
o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih,
potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih
posledic. Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk,
mladih delavcev, starejših delavcev in delavcev z zmanjšano
delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih
delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti,
da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost,
dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili
posebna navodila delodajalca.
Delodajalec, pri katerem na
podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca,
mora poskrbeti da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih
za varnost in zdravje pri delu, kakor tudi informacije o delavcu,
ki je določen za prvo pomoč, požarno varstvo in evakuacijo delavcev.
Delodajalec mora delovna mesta
in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost
ter navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.
24. člen
Delodajalec mora delavca usposobiti
za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob
razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in
novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu,
ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Usposabljanje mora biti prilagojeno
posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga
mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo
vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
Preizkus teoretične in praktične
usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem
mestu.
Delodajalec določi obvezne
občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za
varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz
ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene
okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer
so poškodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše.
Rok za občasne preizkuse iz
prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let.
Inšpektor za delo lahko po
opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa
usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike
in vrste nevarnosti. Inšpektor za delo lahko po opravljenem
inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in
praktične usposobljenosti za varno delo.
Delodajalec, pri katerem opravljajo
delo delavci drugega delodajalca mora zagotoviti, da ti delavci
prejmejo ustrezna navodila glede varnostnih in zdravstvenih
tveganj pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti
ustrezne oblike usposabljanja članov sveta delavcev oziroma
delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Delodajalec mora zagotoviti
usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in za delavce
brezplačno.
25. člen
Na deloviščih, kjer hkrati
opravlja dela dvoje ali več delodajalcev, morajo ti s pisnim
sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti
in zdravja pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh
ukrepov.
26. člen
Delodajalec mora o začetku
del obvestiti inšpekcijo dela najmanj petnajst dni pred začetkom
delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za
poškodbe in zdravstvene okvare.
27. člen
Delodajalec mora inšpekciji
dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo,
zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne
delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno
poklicno bolezen.
Delodajalec mora o smrtni poškodbi
takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve.
Za nevarni pojav v smislu prvega
odstavka tega člena se šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko
nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko
bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko
prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen
za delo.
28. člen
Delodajalec mora delavcem ali
njihovim predstavnikom omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi
o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega
dela,v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
Naloge iz prejšnjega odstavka
opravlja svet delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje
delavcev pri upravljanju.
Delodajalec mora svetu delavcev
in sindikatom posredovati izjavo o varnosti iz 14. člena tega
zakona, poročilo o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o
izvedenih varnostnih ukrepih iz 40. člena ter evidence iz 39.
člena tega zakona.
Delodajalec se mora s svetom
delavcev posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost
in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca iz 18. člena
in pooblaščenega zdravnika iz 20. člena tega zakona, o izjavi
o varnosti ter o obveščanju delavcev.
29. člen
Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega
sveta delavcev, opravlja naloge iz prejšnjega člena delavski
zaupnik za varnost in zdravje pri delu.
Delavskemu zaupniku za varnost
in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela in zagotoviti
pravice, ki veljajo za svet delavcev.
30. člen
Za izvolitev delavskega zaupnika
za varnost in zdravje pri delu se smiselno uporabljajo določbe
o izvolitvi sveta delavcev v zakonu, ki ureja sodelovanje delavcev
pri upravljanju.
31. člen
Svet delavcev ali delavski
zaupnik lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov
za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
Svet delavcev ali delavski
zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko zahteva inšpekcijsko
nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni
zagotovil varnostnih ukrepov.
Predstavnik sveta delavcev
ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico
prisostvovati inšpekcijskem nadzorstvu ali nadzorstvu drugega
organa, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti
in zdravja pri delu.
Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika
za varnost in zdravje pri delu ter sindikate delodajalca z ugotovitvami,
predlogi ali ukrepi organov nadzora.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCEV
32. člen
Delavec ima pravico in dolžnost,
da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega
varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje.
Delavec ima pravico in dolžnost
dajati delavcem iz 9. in 10. točke 3. člena tega zakona predloge,
pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu.
33. člen
Delavec ima pravico odkloniti
delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali
škodljivostmi pri delu ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega
zdravstvenega pregleda.
Delavec ima pravico odkloniti
delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje,
ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevati,
da se nevarnost odpravi.
Delavec ima pravico odkloniti
delo v primeru, da dela več kot polni delovni čas oziroma ponoči,
če bi mu v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika takšno delo
poslabšalo zdravstveno stanje.
V primeru, da delodajalec ne
odpravi nevarnosti ali ne ravna v skladu z mnenjem pooblaščenega
zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela
ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost
in zdravje pri delu.
34. člen
Delavec ima v primeru neposredne
in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno
ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki
jih ima na razpolago in zapustiti nevarno delovno mesto, delovni
proces oziroma delovno okolje.
V primerih iz prejšnjega odstavka
delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja,
razen če je škodo povzročil sam naklepno ali iz hude malomarnosti.
35. člen
Delavec lahko dela na delovnem
mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za
poškodbe in zdravstvene okvare, pod pogoji, določenimi s posebnimi
predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika,
da je za to delo zmožen.
36. člen
Delavec mora upoštevati predpisane
varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo
za osebno varnost pri delu in se odzvati na zdravstvene preglede
v skladu s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
Če delavec ne ravna v skladu
s prejšnjim odstavkom, se šteje, da ogroža svojo varnost in
zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev.
Če delavec ne ravna v skladu
s prvim odstavkom tega člena, huje krši obveznosti iz delovnega
razmerja, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha.
37. člen
Delavec mora delodajalca pisno
ali ustno preko svojih predstavnikov takoj obvestiti o vsaki
pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki
bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje
in varnost drugih delavcev.
Če delodajalec pojavov iz prejšnjega
odstavka po obvestilu ne odpravi ali če je delavec mnenja, da
za odpravo ugotovljenih pojavov niso bili izvedeni ustrezni
varnostni ukrepi, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela
ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost
in zdravje pri delu.
Delavec mora ves čas sodelovati z delodajalcem in delavci
zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, da se vzpostavi
varno delovno okolje in delovni pogoji ter izvedejo ukrepi inšpekcije
za delo.

V. EVIDENCE IN POROČILA
38. člen
Delodajalec hrani vso dokumentacijo
po tem zakonu.
39. člen
Delodajalec mora voditi evidenco
o:
1. periodičnih preiskavah kemičnih,
fizikalnih in bioloških škodljivosti;
2. periodičnih preizkusih in
pregledih delovne opreme;
3. preizkusih in pregledih
sredstev in opreme za osebno varnost pri delu;
4. opravljenem usposabljanju
za varno delo in preizkusih praktičnega znanja;
5. posebnih zdravstvenih zahtevah
iz 16. člena tega zakona;
6. preventivnih zdravstvenih
pregledih delavcev;
7. poškodbah pri delu, kolektivnih
nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih
in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih;
8. obvestilih iz 26. člena
tega zakona;
9. nevarnih snoveh, ki jih
uporablja, če tako določajo posebni predpisi.
40. člen
Poročilo o stanju varstva in
zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih pripravi
delodajalec na zahtevo inšpekcije dela.
41. člen
Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino evidenc, način
vodenja in hrambe dokumentacije ter roke za sestavo evidenc
iz 39. člena tega zakona.

VI. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST
IN ZDRAVJE PRI DELU
42. člen
Urad Republike Slovenije za
varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: urad), ki
je v sestavi ministrstva, pristojnega za delo, zagotavlja opravljanje
naslednjih nalog:
- spremljanja in ocenjevanja
stanja varnosti in zdravja pri delu ter na tej podlagi pripravljanja
rešitev za enotno urejanje varnosti in zdravja pri delu, ki
so predmet tega zakona in drugih predpisov;
- pripravljanja strokovnih
podlag za izdelavo nacionalnega programa ter spremljanja njegovega
uresničevanja;
- pripravljanja strokovnih
podlag za zakone in druge predpise;
- raziskovanja in spodbujanja
razvoja na področju humanizacije dela;
- proučevanja nevarnosti pri
delu, ki imajo za posledico poškodbe pri delu, poklicne bolezni
ter druge bolezni v zvezi z delom;
- oblikovanja strokovnih mnenj
s področja varnosti in zdravja pri delu;
- pripravljanja metodologije
za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu;
- preizkusov in strokovnih
ocen periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme ter
preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter
mikroklime v delovnem okolju;
- vodenja informacijsko-dokumentacijske
dejavnosti varnosti in zdravja pri delu in seznanjanja javnosti
s prirejanjem posvetovanj in objavljanjem različnih gradiv;
- publicistične dejavnosti
za področje varnosti in zdravja pri delu.
43. člen
Državni organi, zavodi, inštituti in druge organizacije, ki
opravljajo zadeve, ki so skupnega pomena za varnost in zdravje
pri delu, morajo dati uradu na njegovo zahtevo podatke, ki se
nanašajo na varnost in zdravje pri delu.

VII. SVET ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
44. člen
Pri Vladi Republike Slovenije
se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varnost
in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: svet).
Svet obravnava ter sprejema
stališča in priporočila:
- o nacionalnem programu,
- o stanju, strategiji ter
o izvajanju enotne politike preprečevanja poškodb pri delu,
poklicnih bolezni in drugih bolezni in poškodb, ki so posledica
dela ali so z delom povezane,
- o strokovnih podlagah za
zakone in druge predpise,
- o aktih mednarodnih organizacij,
ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu.
45. člen
Svet, ki ima petnajst članov,
sestavljajo štirje predstavniki strokovne javnosti, po štirje
predstavniki organizacij delodajalcev ter sindikatov, reprezentativnih
za območje države in trije predstavniki Vlade Republike Slovenije.
Člane sveta imenuje Vlada Republike
Slovenije na predlog subjektov iz prejšnjega odstavka.
Strokovno javnost iz prvega odstavka tega člena sestavljajo
po en predstavnik univerze, ki izobražuje na področju varnosti
pri delu in na področju medicine dela, ter po en predstavnik
združenja strokovnih delavcev s področja varnosti pri delu in
s področja medicine dela.

VIII. DOVOLJENJE ZA DELO
46. člen
Minister, pristojen za delo,
izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če
izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje,
dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:
- opravljanje periodičnih preiskav
kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju;
- opravljanje periodičnih pregledov
in preizkusov delovne opreme;
- izdelovanje strokovnih podlag
za izjavo o varnosti;
- pripravljanje in izvajanje
usposabljanja delavcev za varno delo.
Minister, pristojen za delo,
odvzame dovoljenje iz prejšnjega odstavka:
- če ugotovi, da pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik ne izpolnjuje več pogojev
za pridobitev dovoljenja;
- če v roku enega leta od dneva
izdaje dovoljenja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik
ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju;
- če je bilo dovoljenje izdano
na podlagi neresničnih podatkov;
- na predlog inšpekcije dela,
če gre za ugotovitev, da se naloge nestrokovno opravljajo.
47. člen
Minister, pristojen za delo,
izda in odvzame dovoljenje z odločbo, zoper katero ni pritožbe.
Stroške postopka plača pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
Z dnem izvršljivosti odločbe
se dovoljenje ali odvzem dovoljenja vpiše v vpisnik, ki ga vodi
ministrstvo, pristojno za delo.
Pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik lahko prične opravljati strokovne naloge
z dnem vpisa v vpisnik.
Podatki iz vpisnika so javni.
48. člen
Minister, pristojen za delo,
določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje,
ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki
posamezniki za pridobitev dovoljenja za delo, sestavo komisije
ter predpiše vodenje vpisnika.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, minister pristojen za
delo, predpiše pogoje, način in program za opravljanje strokovnega
izpita iz varnosti in zdravja pri delu.

IX. ZBORNICA
49. člen
Strokovni delavci in pooblaščeni
zdravniki, ki opravljajo naloge varnosti in zdravja pri delu,
se lahko združujejo v zbornico.
50. člen
Zbornica opravlja naloge, določene
s tem zakonom in statutom, zlasti pa:
- spremlja in opravlja nadzor
nad delom svojih članov v skladu s svojimi pravili;
- sprejema kodeks poklicne
etike;
- vodi evidenco članov.

X. NADZORSTVO
51. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega
zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov
o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi,
določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami,
opravlja inšpekcija dela.
52. člen
Nadzorstvo iz prejšnjega člena
pri izvajanju rudarskih del ter podzemnih gradbenih del, ki
se izvajajo z rudarskimi metodami dela in v skladu z zakonom,
ki ureja rudarstvo in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
opravlja rudarska inšpekcija.
53. člen
Nadzorstvo iz 51. člena tega
zakona na ladjah in čolnih za gospodarske namene, razen ribiških
ladij, opravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
54. člen
Nadzorstvo iz 51. člena tega
zakona pri delu članov posadk zračnih plovil opravlja inšpekcija,
pristojna za zračno plovbo.
55. člen
Inšpekcija, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona,
predpisov izdanih na njegovi podlagi in drugih predpisov o varnosti
in zdravju pri delu ter nad varnostnimi ukrepi, o svojih ugotovitvah
obvesti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost
in zdravje pri delu ter reprezentativne sindikate pri delodajalcu.

XI. KAZENSKE DOLOČBE
56. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000
tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec:
1. če ne izdela in sprejme
izjave o varnosti v pisni obliki ali jo ne izdela na predpisan
način in v predpisani vsebini (prvi in tretji odstavek 14. člena);
2. če ne določi posebnih zdravstvenih
zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za delo v delovnem
procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi
strokovne ocene pooblaščenega zdravnika (16. člen);
3. če da nevarne snovi v uporabo
delavcem, ki niso opremljene s posebno listino v slovenskem
jeziku, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v skladu
s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke,
ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi
ali ne zagotovi vseh varnostnih ukrepov, ki jih določa listina
(prvi odstavek 17. člena);
4. če ne zagotovi, kadar je
to potrebno, prevoda listine, v kateri je proizvajalec oziroma
dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno-tehnične
podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi
snovmi, v jezik, ki ga delavec razume (drugi odstavek 17. člena);
5. če ne določi enega ali več
strokovnih delavcev za opravljanje strokovnih nalog v zvezi
z zagotavljanjem varnosti pri delu (prvi odstavek 18. člena);
6. če strokovnemu delavcu ne
omogoči strokovno neodvisnega opravljanja nalog po tem zakonu
ali mu ne zagotovi primernega časa ter dostopa do vseh potrebnih
podatkov ali mu ne omogoči izpopolnjevanja znanja, ali strokovnega
delavca zaradi njegovega dela postavi v manj ugoden položaj
ali v položaj, da trpi druge škodljive posledice v zvezi z njegovim
delom (četrti odstavek 18. člena);
7. če opravljanje vseh ali
posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri
delu iz 19. člena zagotovi s zunanjimi strokovnimi delavci ali
zunanjimi strokovnimi službami, ki nimajo dovoljenja za delo
po 46. členu (peti odstavek 18. člena);
8. če ne zagotovi, da se naloge
iz 3., 4., 5. in 9. točke prvega odstavka 19. člena opravljajo
v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 19. člena);
9. če ne zagotovi, da naloge
zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik
(prvi odstavek 20. člena);
10. če ne zagotovi zdravstvenih
pregledov delavcev (prvi odstavek 22. člena);
11. če ne obvešča delavcev
o varnem delu ali jih ne seznanja o vrstah nevarnosti na delovnem
mestu ter o potrebnih varnostnih ukrepih (prvi in drugi odstavek
23. člena);
12. če ne poskrbi, da delavci
prejmejo informacije o tveganjih glede varnosti in zdravja pri
delu in informacije o delavcu, ki je določen za prvo pomoč,
požarno varstvo in evakuacijo delavcev (četrti odstavek 23.
člena);
13. če ne usposablja delavcev
za varno opravljanje dela ali ne prilagaja in po potrebi obnavlja
ter spreminja vsebine usposabljanja (prvi in drugi odstavek
24. člena);
14. če ne preverja teoretične
in praktične usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu
(tretji odstavek 24. člena);
15. če ne določi obveznih občasnih
preizkusov teoretične in praktične usposobljenosti za varno
delo ali ne spoštuje predpisanega roka (četrti in peti odstavek
24. člena);
16. če ne zagotovi usposabljanja
delavcev v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno ali
če ne zagotovi ustreznih oblik usposabljanja članov sveta delavcev
oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (osmi
in deveti odstavek 24. člena);
17. če s pisnim sporazumom
ne določi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov na
delovišču, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev
(25. člen);
18. če o začetku del ne obvesti
inšpekcije dela najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega
procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe
in zdravstvene okvare (26. člen);
19. če ne prijavi takoj inšpekciji
dela vsake smrtne poškodbe ali poškodbe zaradi katere je delavec
nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, ali kolektivne
nezgode, nevarnega pojava ali ugotovljene poklicne bolezni ali
če o smrtni poškodbi takoj ne obvesti organa, pristojnega za
notranje zadeve (prvi in drugi odstavek 27. člena);
20. če ne omogoči delavcem
ali njihovim predstavnikom, da sodelujejo pri obravnavi o vseh
vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela
v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi odstavek 28.
člena);
21. če ne posreduje svetu delavcev
izjave o varnosti, poročila o stanju varnosti in zdravja pri
delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih ter evidenc (tretji
odstavek 28. člena);
22. če se s svetom delavcev
ne posvetuje o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in
zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca in pooblaščenega
zdravnika, o izjavi o varnosti ter o obveščanju delavcev (četrti
odstavek 28. člena);
23. če ne hrani vse dokumentacije
po tem zakonu ali ne vodi predpisane evidence (38. in 39. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000
tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca,
ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
57. člen
Z denarno kaznijo najmanj 30.000
tolarjev se kaznuje za prekršek delavec:
- če delodajalca takoj ne obvesti
o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu,
ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali
zdravje in varnost drugih delavcev (prvi odstavek 37. člena).
58. člen
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek delodajalec:
1. če ne zagotavlja delavcem
sredstev in opreme za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo,
če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom
ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu (šesta alinea prvega
odstavka 15. člena);
2. če ne zagotavlja periodičnih
preiskav delovnega okolja in periodičnih pregledov in preizkuse
delovne opreme (sedma alinea prvega odstavka 15. člena);
3. če ne zagotovi, da imajo
na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost, dostop
le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna
navodila delodajalca (tretji odstavek 23. člena);
4. če ne opremi delovnih mest
in sredstev za delo z znaki za obvestila in za nevarnost ter
navodili za varno delo, v skladu s posebnimi predpisi (peti
odstavek 23. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka.
Denarno kazen iz prvega odstavka
tega člena izterja inšpektor na kraju samem.
59. člen
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek delavec:
- če ne upošteva predpisanih
varnostnih ukrepov ali ne uporablja predpisana sredstva in opremo
za osebno varnost pri delu ali se ne odzove na zdravstvene preglede
v skladu s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi
(prvi odstavek 36. člena).
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja inšpektor na
kraju samem.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Delodajalci morajo v roku dveh
let od dneva uveljavitve tega zakona urediti varnost in zdravje
pri delu v skladu z določbami tega zakona.
61. člen
Pravne in fizične osebe, ki
imajo za opravljanje strokovnih nalog po 46. členu tega zakona
pridobljeno pooblastilo po 42. členu zakona o varstvu pri delu
(Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86 in 47/86, p.b.) lahko
nadaljujejo z opravljanjem strokovnih nalog skladno s pooblastilom,
do uveljavitve predpisa iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.
62. člen
Delodajalec je dolžan do izdaje
izvršilnega predpisa, ki bo nadomestil pravilnik o preiskavah
delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni
list SRS, št. 35/88) zagotavljati periodične preiskave delovnega
okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme, v
rokih, ki ne smejo biti daljši od treh let.
63. člen
Minister, pristojen za delo
in minister, pristojen za zdravstvo izdata izvršilne predpise
iz tega zakona v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
Vlada Republike Slovenije mora
v roku enega leta od uveljavitve tega zakona predložiti Državnemu
zboru v obravnavo predlog nacionalnega programa iz 4. člena
tega zakona.
65. člen
Dokler ne bodo izdani izvršilni
predpisi o varnosti in zdravju pri delu, se uporabljajo, če
niso v nasprotju z določbami tega zakona in drugimi predpisi,
naslednji izvršilni predpisi:
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v konopljarnah (Uradni
list FLRJ, št. 46/47),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v steklarnah (Uradni list
FLRJ, št. 14/48 in 17/48),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v kamnolomih in opekarnah
ter pri kopanju gline, peska in gramoza (Uradni list FLRJ, št.
69/48),
- pravilnik o varstvenih ukrepih
pri ravnanju z razstrelivom in obstreljevanju, miniranju, v
rudnikih, kamnolomih in drugih delih (priloga št. 8 Uradnega
lista FLRJ, št. 98/49),
- splošni pravilnik o higienskih
in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu (Uradni list FLRJ,
št. 16/47 in 36/50, členi: 11 do 25, 33 do 39, 40 in 41, 42
do 49, 76, 77, 86, 87, 100 do 103, 152 do 183),
- pravilnik o tehničnih in
zdravstveno-tehničnih ukrepih pri delu pri kemično tehnoloških
procesih (priloga št. 9 Uradnega lista FLRJ, št. 55/50, razen
86. člena),
- pravilnik o tehničnih in
zdravstveno-tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v črni metalurgiji
(Uradni list FLRJ, št. 7/55),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah (Uradni list
FLRJ, št. 6/57 in 32/58),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri potapljaških ladjah (Uradni
list FLRJ, št. 36/58),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in
obdelovanju lesa in podobnih materialov (Uradni list FLJR, št.
40/61),
- pravilnik o higienskih in
tehničnih varstvenih ukrepih pri luškem transportnem delu (Uradni
list SFRJ, št. 14/64),
- pravilnik o varstvu pri vzdrževanju
motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Uradni list SFRJ,
št. 55/65),
- pravilnik o varstvu pri nakladanju
in razkladanju motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 17/66),
- pravilnik o varstvu pri delu
in o tehničnih ukrepih za acetilenske razvijalnike in acetilenske
postaje (Uradni list SFRJ, št. 6/67 in 27/69),
- odredba o prepovedi razmaščevanja
in čiščenja kovinskih delov in predmetov in drugih snovi z motornimi
bencini (Uradni list SFRJ, št. 23/67),
- pravilnik o splošnih ukrepih
in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene
za delovne in pomožne prostore (Uradni list SFRJ, št. 27/67,
29/68 in 41/68),
- pravilnik o varstvu pri kmetijskem
delu (Uradni list SFRJ, št. 34/68),
- pravilnik o zagotovitvi nastanitve
in prehrane oziroma prevoza delavcev od kraja, kjer stanujejo,
do kraja, kjer delajo in nazaj (Uradni list SFRJ, št. 41/68),
- pravilnik o varstvu pri gradbenem
delu (Uradni list SFRJ, št. 42/68),
- pravilnik o splošnih ukrepih
in normativih za varstvo pri delu z dvigali (Uradni list SFRJ,
št. 30/69),
- pravilnik o sredstvih za
osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi (Uradni
list SFRJ, št. 35/69),
- pravilnik o varstvu pri izdelovanju
razstreliv in smodnika in pri manipuliranju z razstrelivi in
smodnikom (Uradni list SFRJ, št. 55/69),
- pravilnik o posebnih ukrepih
in normativih za varstvo pri obdelovanju in predelovanju kož,
krzna in krznenih odpadkov (Uradni list SFRJ, št. 47/70),
- pravilnik o opremi in postopku
za prvo pomoč in o organiziranju službe za primer nesreče pri
delu (Uradni list SFRJ, št. 21/71),
- pravilnik o splošnih ukrepih
in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih
(Uradni list SFRJ, št. 29/71),
- pravilnik o varstvu pri delu
pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi
solmi (Uradni list SRS, št. 26/75),
- navodilo o načinu prijavljanja
in raziskovanja nesreč pri delu (Uradni list SRS, št. 9/78),
- pravilnik o tehničnih normativih
za livarsko industrijo (Uradni list SFRJ, št. 14/79),
- pravilnik o varstvu pri delu
v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15/79),
- navodilo o evidencah s področja
varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 32/80),
- pravilnik o evidencah in
prijavah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 1/84,
18/87 in 35/88),
- pravilnik o varstvenih ukrepih
za delo s snovmi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, poliklorirane
naftalene in poliklorirane terfenile (Uradni list SRS, št. 13/85),
- pravilnik o osnovah za opravljanje
nalog varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 27/87),
- pravilnik o listinah za sredstva
za delo (Uradni list SRS, št. 26/88 in 31/88),
- pravilnik o varstvu pri delu
pri gradnji predorov, rovov in podkopov (Uradni list SRS, št.
26/88),
- pravilnik o preiskavah delovnega
okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list
SRS, št. 35/88),
- pravilnik o varstvu pri delu
na železnicah (Uradni list SRS, št. 36/89),
- pravilnik o varstvenih ukrepih
pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine (Uradni
list SRS, št. 36/89),
- pravilnik o ukrepih in normativih
za varstvo pri delu z delovnimi pripravami (Uradni list SFRJ,
št. 18/91),
- pravilnik o varstvu pri delu
v grafični industriji (Uradni list RS, št. 7/92),
- pravilnik o varstvu pri delu
pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92),
- pravilnik o opravljanju strokovnega
izpita iz varstva pri delu (Uradni list RS, št. 17/96),
- pravilnik o pogojih, ki jih
mora izpolnjevati pooblaščena organizacija, ki opravlja strokovne
naloge s področja varstva pri delu (Uradni list RS, št. 61/96),
- pravilnik o načinu in postopku
za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev
(Uradni list RS, št. 33/71).
66. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon
o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80 in 25/86),
razen 48. člena, ki se uporablja do uveljavitve novega zakona
o delovnih razmerjih, 115., 120. in 121. člen zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 45/82,
11/83, 24/83, 5/86 in 18/88), prva, druga, tretja, četrta in
peta alinea prvega odstavka in drugi odstavek 9. člena, 10.
in 11. člen ter 2. in 3. točka 95. člena zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92,
13/93, 9/96 in 29/98).
67. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
********************
(Objavljeno 13.7.1999)
********************