Študijski center za industrijsko demokracijo

Izgrajevanje sistema pravne varnosti zaposlenih v podjetju

ZSDSP - Sekcija za razvoj sistema pravne varnosti zaposlenih (PVZ) - Bled, 24.10 2000

Na posvetu ZSDSP, ki ga je organizirala naša sekcija za razvoj sistema pravne varnosti zaposlenih, so bile izoblikovane temeljne usmeritve za skupno delovanje svetov delavcev in sindikatov v podjetjih na tem področju. V nadaljevanju objavljamo gradiva, ki jih je v zvezi s tem za potrebe prakse pripravil Vojko Čujović, univ. dipl. pravnik, vodja sekcije, in sicer:

 

    • Teze - Sveti delavcev in izgrajevanje sistema pravne varnosti zaposlenih

 

    • Splošno o izgrajevanju sistema pravne varnosti zaposlenih

 

    • Poslovnik za delo odbora SD za pravno varnost zaposlenih

 

  • Opomnik za izdelavo ocene pravne varnosti zaposlenih v podjetju

Na posvetu so bili sprejeti tudi sklepi, stališča in priporočila za delovanje članov združenja na tem področju.

I.

Teze!

SVETI DELAVCEV IN IZGRAJEVANJE SISTEMA PRAVNE VARNOSTI ZAPOSLENIH

Ključna vprašanja:

Kaj je pravna in socialna država?

Kaj razumemo kot pravno varnost?

Kako se pravna varnost izvaja na področju delovnih razmerij?

 

 

1. Pravna in socialna država

Slovenija je pravna in socialna država. (2. člen Ustave RS)

Pravna država je:

 

  • je institucionalno organizirana država,

  • ima ustrezno pravno obliko in kakovost,

  • je zasnovana kot demokratična država.

Tri veje državne oblasti:

 

  • zakonodajna

  • izvršilna

  • sodna.

Kakovost političnega sistema je demokracija.

Kakovost in cilj pravnega reda države je pravna varnost.

Država:

 

  • "Nočni čuvaj", skrbi za javni red in mir

  • Socialna država, posega v gospodarstvo in opravlja vrsto socialnih, prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih družbenih dejavnosti.

Načela socialne države:

 

  • Država zavezuje državne in upravne organe, da ustvarjajo pogoje, ki omogočajo osebni razvoj prebivalstva, življenje vredno človekovega dostojanstva in rast blaginje za vse prebivalce.

  • Socialni cilji se morajo uresničevati ob spoštovanju načela enakega obravnavanja, načela enakih možnosti in uresničevanja socialne pravičnosti.

  • Država oblikuje socialno politiko v demokratičnih procesih, ne na oblasten način.

Smo pravna in socialna država?

Če nosilci oblasti upoštevajo splošno stanje v družbi, se s pravom poosebi večina državljanov in takšno pravo je legitimni odsev družbe.

2. Pravna varnost - splošno

Temeljne vrednote pravnega sistema:

 

  • zakonitost,

  • pravna varnost in

  • predvidljivost

a. Načelo zakonitosti:

Človekovo vedenje in ravnanje je pravno urejeno z ustavo in zakoni ter s tistimi splošnimi pravnimi akti, ki jih ustava ali zakon predvidevata in se z njima ujemajo.

b. Definicija pravne varnosti:

Pravna varnost je kakovost oziroma cilj pravnega reda, ki zagotavlja enako, nepristransko obravnavanje pravnih subjektov in ustvarja pogoje, da so pravne posledice njihovega ravnanja predvidljive.

Pravna enakost pomeni, da je potrebno enako obravnavati subjekte, ki spadajo v isto kategorijo (državljani, zaposleni, brezposelni).

c. Predvidljivost:

Abstraktna pravna pravila se nanašajo na vnaprej zamišljeno družbeno razmerje, v katerem se pravnemu subjektu dovoljuje, prepoveduje ali zapoveduje določen tip vedenja in ravnanja. Predvidljivost vnaša v življenje stabilnost, trdnost in zanesljivost.

Pravna varnost pomeni:

 

  • urejenost,

  • ustaljenost in

  • mir.

Pravno varnost ljudi prvenstveno zagotavlja zakonodajna, na ravni izvajanja pa neodvisna izvršilna in sodna oblast.

Med tremi vejami oblasti je potrebno vzpostaviti stalen in dinamičen medsebojni sistem kontrole in ravnotežja.

3. Pravna varnost zaposlenih (PVZ)

Pravna varnost zaposlenih je kakovost oziroma cilj pravnega reda, ki zagotavlja enako, nepristransko obravnavanje zaposlenih in ustvarja pogoje, da so pravne posledice njihovega ravnanja predvidljive.

a. Ocena stanja je v odgovorih na vprašanja:

 

  1. Ali vse tri veje oblasti zagotavljajo zaposlenim enako obravnavanje?

  2. So zakonodajni nosilci pripravljeni upoštevati interese vseh ekonomskih in političnih slojev ter poiskati kompromis in sorazmerje med njimi?

  3. Imamo občutek, da živimo v trdni, zanesljivi, urejeni in stabilni družbi?

  4. Je zaposlenim v naprej znano, kako se morajo vesti in ravnati in po kakšnem postopku bo odločeno o njihovih pravicah?

  5. So zaposleni zaščiteni pred samovoljnimi in nepredvidljivimi postopki delodajalcev ali organov politične oblasti?

b. Ovire za boljšo oceno

 

    • Neustrezna delovnopravna zakonodaja. Razmerje med delovnopravno in korporacijsko zakonodajo. Nepredvidljivost nove zakonodaje.

 

    • Neučinkovitost sodišč.

 

    • Neuveljavljeno mirno reševanje sporov.

 

    • Neučinkovita delovna inšpekcija.

 

    • "Izgon" pravne stroke iz podjetij zaradi navideznega zmanjševanja stroškov poslovanja.

 

    • Sporni kriteriji kadrovanja vodilnih delavcev

 

    • Nesposobnost oziroma nepripravljenost države, da bi preprečila uveljavljene vzorce bogatenja elit na račun nizke stopnje pravne varnosti zaposlenih (Sklad za razvoj, zaposlovanje na črno, neurejene razmere pri majhnih delodajalcih, delovno razmerje za določen čas).

 

    • Slaba zaščita zaposlenih ob prevzemih, spojitvah, pripojitvah.

 

  • Delovanje sindikata in sveta delavcev v multinacionalkah.

4. Kako pristopiti k zvišanju nivoja PVZ znotraj podjetij?

a. Združiti delovanje obeh oblik delavskih predstavništev:

 

    • svet delavcev

 

  • sindikat

Pokriti morata celotno paleto odnosov in potreb, ki nastajajo med delodajalcem in zaposlenimi: ekonomsko-socialne, osebnostne in societalne.

Predpogoj je poznavanje pristojnosti enega in drugega ter jasna razmejitev vlog.

 

    • Praktična izvedba razmejitve vlog SD in sindikata:

 

    • sprejem sporazuma o medsebojnem sodelovanju

 

  • Izobraževanje.

b. Oblika dela:

 

  • "Odbor za pravno varnost zaposlenih" (58. in 59. člen ZSDU) po sistemu 2/3 svet delavcev in 1/3 sindikat. Če sodelovanja ni mogoče vzpostaviti, lahko SD ustanovi odbor za PVZ tudi samostojno.

c. Glavne funkcije odbora za PVZ kot skupnega delovnega telesa SD

in sindikata:

 

    • enkrat letno izdelava celovite ocene (analize) stanja pravne varnosti zaposlenih v podjetju ("letna ocena stanja PVZ") kot podlage za ustrezno akcijo sindikata in sveta delavcev na tem področju v okviru njunih pristojnosti

 

  • tekoče sprejemanje opozoril, pripomb in pritožb zaposlenih glede kršenja njihovih pravic ter sprotno reagiranje za preprečevanje oziroma odpravo kršitev v sodelovanju s svetom delavcev in sindikatom.

d. Metode dela odbora za PVZ:

 

    • analiza stanja

 

    • izdelava ukrepov

 

    • izvedba ukrepov

 

    • kontrola izvedbe ukrepov ter učinkov

 

  • permanentno spremljanje stanja in tekoče reagiranje na zaznane nepravilnosti in kršitve.

 

  • Praktična izvedba oblikovanja odbora za PVZ

 

    • Sprejem poslovnika odbora za PVZ

 

  • Imenovanje predsednika in članov odbora.

Vsebina poslovnika:

 

    • Način ustanovitve odbora

 

    • Sestava odbora

 

    • Sklicevanje sej in njihovo vodenje

 

    • Vrste odločitev in način odločanja

 

    • Pristojnosti odbora

 

  • Odgovornost članov odbora.

Področja delovanja odbora:

 

    • delovna razmerja,

 

    • varstvo pri delu,

 

    • socialna varnost, varstvo posebnih kategorij, družbeni standard,

 

    • upokojevanje,

 

    • sodelovanje delavcev pri upravljanju,

 

  • in druga področja, ki pomenijo poseganje v pravice in dolžnosti delavcev.

Način izvajanja aktivnosti odbora:

 

    • določi področja dela in izmed članov imenuje nosilce sekcij,

 

  • izvaja, organizira ali omogoči članom odbora izobraževanje,
  • nadzira izvajanje zakonov, kolektivnih pogodb in sprejetih dogovorov s strani delodajalca, države, sodišč in drugih organov in institucij,

 

    • preverja zakonitost vseh postopkov, ki se tičejo zaposlenih,

 

    • izvaja intervjuje, ankete, pridobiva poročila strokovnih služb ipd. in analizira ter ocenjuje zakonitost, pravno enakost in predvidljivost posameznih postopkov,

 

  • zbira in obravnava pripombe, predloge, opozorila, predloge in pritožbe zaposlenih glede njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti zaradi kršitve ali nespoštovanja zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in dogovorov s strani delodajalca, njegovih organov, delavskih predstavništev ali sodelavcev ter predlaga takojšnje ukrepe,

 

    • zbira in obravnava pripombe, predloge in pritožbe zaposlenih glede njihovih pravic, obveznosti in odgovornostih zaradi kršitve ali nespoštovanja zakonov s strani delodajalca, njegovih organov, organov delavskih predstavništev ali sodelavcev,

 

  • predlaga ukrepe iz pristojnosti sveta delavcev in sindikata za odpravo nepravilnosti zaradi ugotovljenih kršitev iz prejšnje alinee za vse zaposlene,

 

    • izdeluje letno poročilo o stanju pravne varnosti zaposlenih v družbi,

 

    • izdeluje letni program dela, ki obvezno zajema program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz zadnjega letnega poročila in program izboljšanja nivoja pravne varnosti v družbi in državi,

 

    • spremlja in nadzira izvajanje ukrepov iz letnega programa,

 

    • usklajeno sodeluje s svetom delavcev in ostalimi oblikami delavskih predstavništev v družbi in s podjetniškim sindikatom, ki jim predlaga sprejem ukrepov iz njihove pristojnosti,

 

    • sodeluje z upravo, nadzornim svetom in strokovnimi delavci v družbi,

 

  • sodeluje s sekcijo za pravno varnost zaposlenih pri združenju svetov delavcev in preko nje z združenji delodajalcev, strokovnimi institucijami, državnim zborom, poslanskimi skupinami, resornimi ministrstvi, sindikalnimi centralami in panožnimi sindikati.

II.

SPLOŠNO O IZGRAJEVANJU SISTEMA PRAVNE VARNOSTI
ZAPOSLENIH V PODJETJU

Stopnja tovrstne pravne varnosti v Sloveniji ni na zavidljivi ravni. Tukaj predstavljamo akcijski pristop k izgrajevanju sistema pravne varnosti zaposlenih v podjetju ter osnovne sestavine in dileme poslovnika za delo odbora za pravno varnost zaposlenih.

 

Svet delavcev in sindikat z roko v roki

Sveti delavcev bodo pristopili k izgrajevanju sistema varnosti zaposlenih v podjetju na podlagi naslednjih ugotovitev:

 

    • Stopnja pravne varnosti zaposlenih v podjetju je nizka ali ni dovolj na visoki ravni.

 

    • Zagotavljanje pravne varnosti zaposlenih je stalna naloga sveta delavcev (glej 87. člen ZSDU).

 

  • Svet delavcev lahko izgradi celovit sistem pravne varnosti zaposlenih le v sodelovanju s sindikatom.

Za cilj naj si sveti delavcev postavijo:

 

    • visoko stopnjo pravne varnosti zaposlenih,

 

  • delavca, ki se na delovnem mestu počuti varnega, če ravna v skladu s predpisi in dogovori.

Svet delavcev in sindikat najprej sprejmeta dogovor o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju interesov delavcev, ki zagotavlja enakopravno, usklajeno in vzporedno delovanje obeh delavskih predstavništev, z jasno razmejitvijo področij dela in s ciljem, pokriti celoto vseh ekonomsko socialnih, osebnostnih in societalnih potreb delavcev.

Svet delavcev in sindikat združujeta svojo moč in pristojnosti, ki izhaja iz pozitivne zakonodaje, kolektivnih pogodb in participacijskih ter drugih dogovorov z namenom spremljati izvajanje predpisov v družbi na področju medsebojnih odnosov med delavci in delodajalci, ukrepati v primeru njihovega nespoštovanja in se zavzemati za dvig nivoja pravne varnosti zaposlenih. Za ta namen ustanovita odbor za pravno varnost zaposlenih (odbor za PVZ).

Način ustanovitve odbora za pravno varnost zaposlenih

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da svet delavcev lahko ustanovi odbore za obravnavo posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti, vendar postavlja pogoj, da je lahko največ ena tretjina odbora sestavljena iz delavcev, ki niso člani sveta delavcev.

Če želimo sodelovanje s sindikatom vzpostaviti na zdravih, motivacijskih in produktivnih partnerskih temeljih, morata biti obe delavski predstavništvi enakopravni. Še posebej je to pomembno pri odboru za PVZ, kjer bo večina ukrepov za dvig pravne varnosti zaposlenih slonela na sindikatu. Sindikat ima širše pristojnosti na področju reševanja individualnih in kolektivnih pravnih sporov, možnost uporabe industrijskih akcij za reševanje interesnih sporov ter strokovno podporo na nivoju panog in central.

Zato predlagam, da je osnovno izhodišče pri sestavi odbora za PVZ enako število članov iz vrst sveta delavcev in sindikata. Delavski predstavništvi se bosta v večini primerov lahko uskladili, saj je običajno sindikat kandidiral člane sveta delavcev iz svojih vrst. Sindikat lahko imenuje svoje člane v odboru za PVZ izmed "sindikalistov", ki so že člani sveta delavcev. Po drugi strani napaka pri sestavi odbora za PVZ v družbi z normalnimi socialno-partnerskimi odnosi ne bi smela imeti za svet delavcev večjih negativnih posledic. Odbor za PVZ je organ sveta delavcev in njegove odločitve ne bodo imele neposrednega vpliva na delodajalca. Posamezne ukrepe bosta morala najprej formalno potrditi svet delavcev in sindikat, ki jima zakon, kolektivne pogodbe in sklenjeni dogovori dajejo pristojnost za ukrepanje. V primeru nespoštovanja zakonsko določene sestave odbora sveta delavcev bi lahko delodajalec kvečjemu oviral delo odbora med delovnim časom in odboru ne bi zagotavljal pogojev za delo, ki jih je po zakonu in s participacijskim dogovorom dolžan zagotoviti svetu delavcev. Ne glede na navedeno sem mnenja, da odbor, ki je ustanovljen zato da preverja kako dosledno delodajalec izvaja zakone, ne sme sam zavestno kršiti zakona in si s tem že ob ustanovitvi okrniti svojo kredibilnost.

V odbor za PVZ naj svet delavcev in sindikat imenujeta člane, ki imajo ustrezno znanje iz delovno pravnega in kadrovskega področja, varstva pri delu, socialne varnosti, disciplinskih postopkov ipd. Ni zakonske ovire, da je med člani odbora tudi oseba, ki ni iz vrst zaposlenih. Sindikati lahko npr. imenujejo člana iz vrst strokovnjakov, ki so zaposleni v višjih oblikah sindikalnega združevanja.

Če želita svet delavcev in sindikat zagotoviti enakopravno zastopanost predstavnikov v odboru za PVZ ob istočasnem spoštovanju zakonskih določil o najmanjšem številu predstavnikov sveta delavcev, ter sestaviti odbor iz članov, ki bodo strokovno lahko pokrivali več področij menim, da je najbolje sklicati skupno sejo. Ta oblika dela je najbolj primerna tudi v vseh ostalih primerih, ko se morata delavski predstavništvi usklajevati.

V družbi lahko deluje več sindikatov. V tem primeru je potrebno k oblikovanju odbora povabiti vse sindikate in postopati po zgoraj navedem postopku s tistim-i, ki pri delu odbora želijo sodelovati. To lahko predstavlja manjši organizacijski problem. Težave lahko nastopijo, če v družbi delujejo konkurenčni sindikati, ki se bolj, kot z zaščito delavcev, ukvarjajo z medsebojnim metanje polen pod noge. Še večji problem nastopi, če v družbi ni organiziranega sindikata ali pa sindikat zaradi različnih vzrokov noče sodelovati pri delu odbora za PVZ. V tem primeru lahko svet delavcev sam ustanovi odbor, zavedati pa se mora, da je njegova akcijska moč bistveno manjša.

Poslovnik za delo odbora za PVZ

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da svet delavcev lahko ustanovi odbore za obravnavo posameznih vprašanj in jim sam določi pristojnosti. Odbori o svojih zaključkih in predlogih obvestijo svet delavcev, ki o tem sprejme končno odločitev.

Povedano pomeni, da je najprimerneje, če svet delavcev sprejme poseben poslovnik za delo odbora za PVZ, s katerim normativno uredi tako pristojnosti kot način njegovega delovanja. V nadaljevanju bomo nekoliko podrobneje analizirali priporočljivo vsebino takšnega poslovnika.

Način dela odbora

Svet delavcev lahko v poslovniku za delo odbora za PVZ predvidi različne oblike odločitev. Odbor lahko sprejema ocene, stališča, predloge in sklepe iz svoje pristojnosti. Odbor lahko sprejema sklepe "internega" značaja, ki se tičejo organizacije dela odbora oziroma njegovega razmerja do sveta delavcev in sindikata. V zvezi s pravno varnostjo pa lahko odbor sprejema le predloge sklepov. Tudi za ostale vrste odločitev velja, da so to le ocene, stališča, predlogi odbora za PVZ, veljavo v razmerju do delodajalca pa pridobijo šele s potrditvijo na seji sveta delavcev oziroma sindikata.

Odbor naj praviloma deluje javno, razen kadar obravnava dokumente zaupne narave oziroma če oceni, da bi lahko prisotnost posameznikov ovirala razpravo. Odbor za PVZ je sestavljen iz predstavnikov delavcev in predstavlja homogeno strukturo delavskega pola v t.i. antagonističnem razmerju med delom in kapitalom. Zato ne bi smelo biti težav s soglasnim sprejemanjem odločitev. Glasovanje naj bo le izjema.

Delo odbora vodi njegov predsednik, ki seje tudi sklicuje. Glede na način oblikovanja odbora in glede na vsebino njegovega dela je predsednik dolžan sklicati sejo odbora za PVZ tudi, če to zahteva svet delavcev, delavski direktor, predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali sindikat v podjetju, ki sodeluje pri delu odbora.

Predsednik odbora lahko na sejo povabi strokovnjake iz družbe ali izven nje, vodilno osebje, predstavnike sindikatov, predstavnike združenj delodajalcev in druge osebe, ki bi po njegovem mnenju ali po mnenju večine članov odbora s svojim sodelovanjem lahko pripomogle k večji tehtnosti in strokovnosti sprejetih odločitev.

Svet delavcev in sindikat morata poskrbeti za stalno informiranost o delu odbora za PVZ in obratno. To je delno zagotovljeno že s samo sestavo odbora. Zaradi akcijske učinkovitosti je potrebno zagotoviti tekoče obravnavanje odločitev odbora za PVZ na sejah sveta delavcev in sindikata, saj samo tadva lahko sprejmeta dokončne odločitve, ki bodo zavezovale tudi delodajalca. Na vse seje sveta delavcev in izvršilnega odbora sindikata naj bo vabljen predsednik ali predstavnik odbora za PVZ, ki bo seznanil prisotne o odločitvah odbora. V kolikor odbor za PVZ oceni, da je potrebno za izvedbo njegovih odločitev usklajeno delovanje sveta delavcev in sindikata, lahko predlaga sklic skupne seje.

Pristojnosti odbora za PVZ

Odbor črpa svojo pristojnost iz pristojnosti sveta delavcev in drugih oblik delavske participacije ter sindikata, ki jim jih zagotavljajo heteronomni tuji (mednarodne konvencije) in domači pravni viri (ustava, zakoni, splošne in panožne kolektivne pogodbe) ter avtonomni pravni viri (participacijski in drugi dogovori, podjetniške kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca).

Pri delu naj odbor uporablja splošno uveljavljeno metodo za učinkovito delo:

 

    • analiza stanja

 

    • izdelava ukrepov

 

    • izvedba ukrepov

 

  • kontrola izvedbe ukrepov ter njihovih učinkov.

Odbor za PVZ bo izvajal aktivnosti predvsem na naslednjih področjih:

 

    • delovna razmerja,

 

    • varstvo pri delu,

 

    • socialna varnost, varstvo posebnih kategorij delavcev,

 

    • upokojevanje,

 

    • sodelovanje delavcev pri upravljanju,

 

  • in druga področja, ki pomenijo poseganje v pravice in dolžnosti delavcev.

Odbor za PVZ izvaja naloge predvsem na naslednja načina:

 

    1. Sprejem in izvajanje letnega plana dela na podlagi letnega poročila (analize) o stanju pravne varnosti zaposlenih v družbi.

 

  1. Sprotno reagiranje na ugotovljene kršitve.

Za učinkovito izvedbo nalog bo odbor izvajal naslednje aktivnosti:

 

    • določitev področja dela in imenovanje nosilcev sekcij,

 

    • izvajanje, organiziranje ali omogočanje izobraževanja članov odbora o predpisih iz katerih odbor črpa svoje pristojnosti in o predpisih, katerih izvajanje vpliva na pravice in dolžnosti delavcev,

 

    • nadziranje izvajanje zakonov, kolektivnih pogodb in sprejetih dogovorov s strani delodajalca, države, sodišč in drugih organov in inštitucij,

 

    • preverjanje pravno korektnost vseh postopkov, ki se tičejo zaposlenih,

 

    • izvajanje intervjujev, anket, pridobivanje poročil strokovnih služb ipd in analiziranj ter ocenjevanje zakonitost, pravne enakosti in predvidljivosti posameznih postopkov,

 

    • zbiranje in obravnavanje pripomb, predlogov in pritožb zaposlenih glede njihovih pravic, obveznosti in odgovornostih zaradi kršitve ali nespoštovanja zakonov s strani delodajalca, njegovih organov, organov delavskih predstavništev ali sodelavcev,

 

    • predlaganje ukrepov iz pristojnosti sveta delavcev in sindikata za odpravo nepravilnosti zaradi ugotovljenih kršitev iz prejšnje alinee za vse zaposlene,

 

    • izdelovanje letnega poročila o stanju pravne varnosti zaposlenih v družbi,

 

    • izdelovanje letnega programa dela, ki obvezno zajema program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz zadnjega letnega poročila in program izboljšanja nivoja pravne varnosti v družbi in državi,

 

    • spremljanje in nadziranje izvajanja ukrepov iz letnega programa,

 

    • usklajeno sodelovanje s svetom delavcev in ostalimi oblikami delavskih predstavništev v družbi in s podjetniškim sindikatom,

 

    • sodelovanje z upravo, nadzornim svetom in strokovnimi delavci v družbi,

 

  • sodelovanje s sekcijo za pravno varnost zaposlenih pri združenju svetov delavcev in preko nje z združenji delodajalcev, strokovnimi institucijami, državnim zborom, poslanskimi skupinami, resornimi ministrstvi, sindikalnimi centralami in panožnimi sindikati.

Odgovornost članov odbora za PVZ

Člani odbora so za svoje delo odgovorni svetu delavcev oziroma sindikatu, ki jih je imenoval v odbor. Odbor naj enkrat letno na skupni seji sveta delavcev in IO sindikata predstavi letno poročilo o stanju pravne varnosti zaposlenih in program dela za naslednje obdobje. Sklep o sprejemu poročila o delu, programa za naslednje obdobje in sklep o razdelitvi nalog med svet delavcev ter sindikat sprejmeta oba organa skupaj. To je tudi čas, ko obe delavski predstavništvi lahko ocenita delo odbora za PVZ, predlagata dopolnitve plana, metode in načina dela ter izvedeta morebitne kadrovske zamenjave.

 

III.

Vzorec!

POSLOVNIK ZA DELO ODBORA ZA PRAVNO VARNOST ZAPOSLENIH

 

 

Svet delavcev družbe ................................................................................................ je na podlagi 59. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljnjem besedilu: ZSDU) na svoji seji dne ........................... sprejel naslednji

P O S L O V N I K

ZA DELO ODBORA ZA PRAVNO VARNOST ZAPOSLENIH

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Svet delavcev ugotavlja, da je s sindikatom v družbi sprejel dogovor o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju interesov delavcev, ki zagotavlja enakopravno, usklajeno in vzporedno delovanje obeh delavskih predstavništev, z jasno razmejitvijo področij dela, s ciljem, pokriti celoto vseh ekonomsko socialnih, osebnostnih in societalnih potreb delavcev.

2. člen

Svet delavcev ustanavlja odbor za pravno varnost zaposlenih (v nadaljnjem besedilu: odbor) z namenom, da združi moč in pristojnosti sveta delavcev in sindikata, ki izhaja iz pozitivne zakonodaje, kolektivnih pogodb in participacijskih ter drugih dogovorov, da spremlja izvajanje predpisov v družbi na področju pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih in medsebojnih odnosov med delavci in delodajalci, ukrepa v primeru njihovega nespoštovanja in se zavzema za dvig nivoja pravne varnosti zaposlenih.

3. člen

Svet delavcev s tem poslovnikom določa način ustanovitve, sestavo, pristojnosti, način dela in druga vprašanja v zvezi z odborom.

 

II. OBLIKOVANJE ODBORA

4. člen

Odbora šteje ................... članov. V skladu z 59. členom ZSDU je lahko največ ena tretjina odbora sestavljena iz delavcev, ki niso člani sveta delavcev.

Svet delavcev sprejme sklep o oblikovanju odbora, s katerim določi število članov in pozove sindikat v družbi, da v roku 15 dni imenuje tretjino članov odbora.

1. Varianta 2. odstavka:

Svet delavcev sprejme sklep o oblikovanju odbora, s katerim določi število članov in pozove sindikat v družbi, da v roku 15 dni imenuje polovico članov odbora s tem, da mora pri imenovanju zagotoviti zakonsko zahtevo po dveh tretjinah članov odbora iz vrst članov sveta delavcev.

2. Varianta 2. odstavka:

Svet delavcev sprejme sklep o oblikovanju odbora, s katerim določi število članov in določi datum skupne seje sveta delavcev in sindikata, na kateri bosta skupaj oblikovala sestavo odbora.

3. Varianta 2. odstavka:

Če v družbi ni sindikata ali sindikat noče sodelovati pri oblikovanju in delu odbora, lahko svet delavcev samostojno oblikuje odbor na svoji seji. Če v družbi deluje več sindikatov, svet delavcev pozove k oblikovanju odbora sindikat-e, s katerim-i ima sklenjen dogovor o sodelovanju. Pozvani sindikati na svoji skupni seji imenujejo člane odbora.

Predsednika odbora in njegovega namestnika svet delavcev imenuje po predhodnem posvetovanju s sindikatom. Če sindikat ne sodeluje v odboru, predhodno posvetovanje o imenovanju predsednika odbora in njegovega namestnika ni potrebno.

 

5. člen

V odboru morajo biti po možnosti člani, ki imajo ustrezno znanje iz delovnopravnega in kadrovskega področja, varstva pri delu, socialne varnosti, disciplinskih postopkov ipd.

6. člen

Prvo sejo odbora skliče predsednik sveta delavcev, vodi pa jo predsednik odbora.

Predsednik odbora pripravlja, sklicuje in vodi seje sveta, predstavlja in zastopa odbor.

V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove funkcije namestnik predsednika odbora.

 

III. ODLOČANJE ODBORA

7. člen

Odbor sprejema ocene, stališča, predloge in sklepe iz svoje pristojnosti na sejah in jih posreduje v dokončno odločitev svetu delavcev.

Odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov. Odbor lahko oblikuje ocene, stališča in predloge tudi, če ni sklepčen, za sprejem sklepov pa je potrebno zagotoviti njegovo sklepčnost. Odbor sprejema vse svoje odločitve praviloma soglasno. Če soglasne odločitve ni mogoče doseči, odbor odloča z navadno večino glasov prisotnih članov.

Glasovanje o sprejemu odločitev je javno.

8. člen

Seje odbora so javne, razen v primerih, ko se obravnavajo zaupni podatki in dokumenti družbe ter drugi dokumenti z oznako poslovne, uradne ali državne tajnosti. Javnost je izključena tudi v primerih, ko se tako odloči odbor iz drugih utemeljenih razlogov.

IV. SKLIC SVETA IN POTEK SEJE

9. člen

Predsednik odbora sklicuje odbor s pisnim vabilom praviloma vsaj 5 dni pred sejo.

Izjemoma, ko predsednik odbora oceni, da je potrebno takojšnje ukrepanje odbora, lahko skliče sejo odbora tudi telefonično ali z neposrednim ustnim obveščanjem članov odbora.

10. člen

Predsednik odbora lahko na sejo povabi strokovnjake iz družbe ali izven nje, vodilno osebje, predstavnike sindikatov, predstavnike združenj delodajalcev in druge osebe, ki bi po njegovem mnenju ali po mnenju večine članov odbora s svojim sodelovanjem lahko pripomogle k večji tehtnosti in strokovnosti sprejetih odločitev.

Osebam iz prvega odstavka se obvezno pošlje gradivo za ustrezno točko dnevnega reda.

11. člen

Predsednik odbora mora sklicati sejo odbora, če to zahteva svet delavcev, delavski direktor, predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali sindikat v podjetju, ki sodeluje pri delu odbora.

Če predsednik odbora ne skliče seje odbora, jo ima pravico sklicati predsednik sveta delavcev ali predsednik sindikata, ki je sodeloval pri oblikovanju odbora.

Predsednik odbora mora biti vabljen na vsako sejo sveta delavcev in na sejo izvršnega odbora sindikata, ki sodeluje pri delu odbora. Predsednik odbora na teh sejah seznani svet delavcev in IO sindikata z ocenami, stališči, predlogi in sklepi odbora ter pozove svet delavcev, da sprejme končne odločitve. V kolikor gre za odločitve iz pristojnosti sindikata ali predloge ukrepov, ki zahtevajo usklajeno delovanje sveta delavcev in sindikata, končne odločitve sprejmeta svet delavcev in sindikat na skupni seji.

Predlog za sklic skupne seje obeh organov lahko da predsednik odbora, sveta delavcev ali sindikata.

12. člen

Predsednik vodi sejo odbora tako, da imajo možnost povedati svoje stališče in izraziti svoje mnenje pred sprejemom odločitve vsi člani odbora in vse na sejo povabljene osebe. Predlog sklepa lahko da na morebitno glasovanje šele, ko oceni, da so obravnavana vprašanja dovolj razčiščena za odločanje.

Predsednik odbora lahko pred glasovanjem zahteva, da se za čas glasovanja vse osebe, ki niso člani odbora , umaknejo s seje.

Posamezni član odbora je lahko na lastno željo ali po sklepu odbora izločen pri glasovanju o določenih zadevah, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

13. člen

O poteku seje se piše zapisnik. Zapisnikarja na predlog predsednika določi odbor na seji. Seje se lahko tudi snemajo na magnetofonski trak.

Zapisnik vsebuje:

- datum, čas in kraj seje ter udeležence,

- sprejeti dnevni red seje,

- kratke povzetke razprav o posameznih točkah dnevnega reda,

- sprejete odločitve in izid glasovanja, če ni bilo mogoče doseči soglasja,

- ločena mnenja, ki se na zahtevo posameznega člana izrecno zapišejo,

- datum sestave zapisnika.

Zapisnik podpišeta predsednik odbora oziroma predsedujoči seje ter zapisnikar, potrdi pa ga odbor na naslednji seji.

14. člen

Če so člani odbora mnenja, da so sprejete odločitve odbora zanimive ter pomembne za obveščanje delavcev, jih lahko v obliki izvlečkov iz zapisnika objavijo na oglasni deski ali na drug način, ki je v družbi običajen za obveščanje delavcev. Pred objavo mora odbor pridobiti soglasje predsednika sveta delavcev.

Po en izvod zapisnika prejmejo člani odbora, predsednik sveta delavcev, predsednik sindikata, ki sodeluje pri delu odbora, predstavniki delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor in posebej vabljene osebe, ki so sodelovale na seji odbora.

V. PRISTOJNOSTI ODBORA

15. člen

Odbor črpa svojo pristojnost iz pristojnosti sveta delavcev in drugih oblik delavske participacije ter sindikata, ki jim jih zagotavljajo heteronomni tuji (mednarodne konvencije) in domači pravni viri (ustava, zakoni, splošne in panožne kolektivne pogodbe) ter avtonomni pravni viri (participacijski in drugi dogovori, podjetniške kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca).

Če v podjetju ni organiziranega sindikata oziroma sindikat ni pripravljen sodelovati pri oblikovanju in delu odbora, je pristojnost odbora omejena le na pravne vire iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na področje dela sveta delavcev in ostalih oblik delavske participacije.

16. člen

Odbor izvaja aktivnosti predvsem na naslednjih področjih:

 

    • delovna razmerja,

 

    • varstvo pri delu,

 

    • socialna varnost, varstvo posebnih kategorij, družbeni standard,

 

    • upokojevanje,

 

    • sodelovanje delavcev pri upravljanju,

 

  • in druga področja, ki pomenijo poseganje v pravice in dolžnosti delavcev.

 

17. člen

Odbor izvaja aktivnosti na naslednji način:

 

    • določi področja dela in izmed članov imenuje nosilce sekcij,

 

    • izvaja, organizira ali omoči članom odbora izobraževanje o predpisih, iz katerih odbor črpa svoje pristojnosti in o predpisih, katerih izvajanje vpliva na pravice in dolžnosti delavcev,

 

    • nadzira izvajanje zakonov, kolektivnih pogodb in sprejetih dogovorov s strani delodajalca, države, sodišč in drugih organov in institucij,

 

    • preverja pravno korektnost vseh postopkov, ki se tičejo zaposlenih,

 

    • izvaja intervjuje, ankete, pridobiva poročila strokovnih služb ipd in analizira ter ocenjuje zakonitost, pravno enakost in predvidljivost posameznih postopkov,

 

    • zbira in obravnava pripombe, predloge in pritožbe zaposlenih glede njihovih pravic, obveznosti in odgovornostih zaradi kršitve ali nespoštovanja zakonov s strani delodajalca, njegovih organov, organov delavskih predstavništev ali sodelavcev ter predlaga takojšnje ukrepe,

 

    • predlaga ukrepe iz pristojnosti sveta delavcev in sindikata za odpravo nepravilnosti zaradi ugotovljenih kršitev iz prejšnje alinee za vse zaposlene,

 

    • izdeluje letno poročilo o stanju pravne varnosti zaposlenih v družbi,

 

    • izdeluje letni program dela, ki obvezno zajema program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki izhajajo iz zadnjega letnega poročila in program izboljšanja nivoja pravne varnosti v družbi in državi,

 

    • spremlja in nadzira izvajanje ukrepov iz letnega programa,

 

    • usklajeno sodeluje s svetom delavcev in ostalimi oblikami delavskih predstavništev v družbi in s podjetniškim sindikatom,

 

    • sodeluje z upravo, nadzornim svetom in strokovnimi delavci v družbi,

 

  • sodeluje s sekcijo za pravno varnost zaposlenih pri združenju svetov delavcev in preko nje z združenji delodajalcev, strokovnimi institucijami, državnim zborom, poslanskimi skupinami, resornimi ministrstvi, sindikalnimi centralami in panožnimi sindikati.

 

VI. ODGOVORNOST ČLANOV ODBORA

18. člen

Člani odbora so za svoje delo odgovorni svetu delavcev oziroma sindikatu, ki jih je imenoval v odbor. Odbor enkrat letno na skupni seji sveta delavcev in IO sindikata predstavi letno poročilo o stanju pravne varnosti zaposlenih in program dela za naslednje obdobje. Sklep o sprejemu poročila o delu, programa za naslednje obdobje in sklep o razdelitvi nalog in aktivnosti na podlagi ugotovitev iz poročila odbora med svet delavcev ter sindikat sprejmeta oba organa na skupni seji.

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

Ta poslovnik se sprejme z večino glasov vseh članov sveta delavcev.

Predlog poslovnika mora biti predhodno posredovan v obravnavo sindikatom v družbi.

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo na enak način kot poslovnik.

Datum: Predsednik sveta delavcev:

IV.

OPOMNIK

ZA IZDELAVO OCENE STANJA PRAVNE VARNOSTI

NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ

Pravni viri

Delovna razmerja so lahko urejena:

 

    • neposredno z zakonom,

 

    • zakon lahko odkazuje na ureditev v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalca,

 

  • s kolektivnimi pogodbami oziroma splošnimi akti delodajalcev v skladu s predpisi.

Odbor za PVZ mora poznati temeljne pravne vire, ki opredeljujejo delovna razmerja:

 

  • Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja

(Ur. list SFRJ, št. 60/89, 42/90).

 

  • Zakon o delovnih razmerjih

(Ur. lis RS, št. 14/90, 5/91, 71/93).

 

  • Specialni zakoni, če gre za delavce v državnih organih, zavodih ali gospodarskih javnih službah, zadrugah, bankah itd.

 

  • Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti oziroma v splošni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

 

  • Panožno oziroma poklicno kolektivno pogodbo

 

  • Podjetniško kolektivno pogodbo

 

Vprašanja za oceno pravne varnosti v družbi

Vprašanja si sledijo po posameznih področjih delovnih razmerij, kot so sistemizirana v ZDR. Izpuščeni sta poglavji o prejemkih delavcev ter varstvu pri delu, ki bosta obdelani posebej.

 

1. Splošne določbe

    1. Ali delodajalec omejuje, preprečuje ali kako drugače ovira delavce pri: - organiziranju sindikata, - sodelovanju sindikata v postopku urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki izhajajo iz dela in delovnega razmerja?

 

    1. Ali je delodajalec določil pogoje za delovanje sindikalnega poverjenika, vključno z višino nadomestila plače, in določil rok veljavnosti delovno - pravne imunitete sindikalnega poverjenika po preteku njegove funkcije?

 

    1. Ali delodajalec spoštuje delovnopravno imuniteto sindikalnih poverjenikov in članov organov delavskega soupravljanja?

 

  1. Ali delodajalec delavcu vroči pisni sklep, s katerim odloči o uresničevanju njegovih posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti?

 

Sklenitev delovnega razmerja:

1. Ali delodajalec spoštuje zakon in kolektivne pogodbe glede:

 

    • pogojev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, s katerimi sklepa delovno razmerje,

 

    • ne-objave prostega delovnega mesta,

 

    • izbire med kandidati,

 

    • obveznega sklepanja pogodb o zaposlitvi in njene vsebine,

 

    • utemeljenosti preverjanja zmožnosti za opravljanje del,

 

    • poskusnega dela,

 

    • pripravništva (trajanja in potek pripravništva in program, vodstvo, način spremljanja in ocenjevanje pripravništva, ter čas in pogoji za podaljšanje trajanja pripravništva) in volonterskega pripravništva,

 

  • zakonitosti sklepanja delovnega razmerja za določen čas?

2. Ali je delodajalec v zvezi z razporejanjem delavcev s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom določil in spoštuje:

 

    • primere izjemnih okoliščin, ko je delavec dolžan opravljati delo na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe,

 

    • pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki delavcu v matičnem podjetju ne mirujejo kljub začasni razporeditvi po 20. členu ZTPDR in sklenitvi delovnega razmerja v organizaciji oziroma delodajalcu, kamor je razporejen,

 

  • primere in pogoje, pod katerimi je mogoče delavca razporediti na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve?

3. Ali je delodajalec določil pogoje in način opravljanja dela na domu ter uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev na domu?

4. Ali upošteva postopek, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela in je določil organ, ki odloča o ugovoru delavca zoper takšno ugotovitev?

 

Pravice presežnih delavcev

1. Ali delodajalec spoštuje postopek ugotavljanja in razreševanja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev?

V primeru začasnega prenehanja potreb:

 

    • trajanje največ 6 mesecev,

 

    • zakonito izvedeni ukrepi za zmanjšanje posledic,

 

    • pristojni organ, ki odloča katerim delavcem ni mogoče začasno zagotoviti dela,

 

    • upoštevanje kriterijev pri določanju začasno presežnih delavcev,

 

  • obravnavanje mnenja sindikatov pred odločitvijo iz prejšnje alinee.

 

V primeru trajnega prenehanja potreb:

 

    • Ugotovitev trajnega prenehanja potreb po delavcih,

 

    • obvestilo delodajalca sindikatu in SD,

 

    • zagotovljeno sodelovanje sindikata in SD pri izdelavi programa presežnih delavcev,

 

    • obvezno obravnavanje stališč in predlogov sindikata in sveta delavcev,

 

    • obvezno soglasje SD pod pogoji iz ZSDU,

 

  • spoštovanje kriterijev za ugotavljanje nepotrebnih delavcev, določil o višini nadomestil plače delavca za čas trajanja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ter čas čakanja na delo in za čas odpovednega roka trajno presežnih delavcev.

2. Ali delodajalec sprejel kriterije za izbiro presežnih delavcev šele potem, ko je ugotovil potrebo po presežnih delavcih?

3. Ali je delodajalec začel ocenjevati delovno uspešnost tik pred pričetkom postopka ugotavljanja presežnih delavcev?

 

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev

Delovni čas

1. Ali so s KP ali splošnim aktom določeni pogoji, pod katerimi lahko delovni čas traja dlje od polnega?

2. Ali delodajalec odloča o letni razporeditvi delovnega časa in o začasni razporeditvi delovnega časa v skladu s KP oziroma splošnim aktom?

3. Kdaj delodajalec sprejema letni koledar ur?

4. Ali se sklepa delovna razmerja s krajšim delovnim časom v skladu s KP oziroma splošnim aktom?

5. Ali se spoštuje s predpisom določen krajši delovni čas za delavce, ki opravljajo posebno težka in naporna in za zdravje škodljiva dela?

6. Ali so določeni drugi izjemni, nujni ali nepredvideni primeri, v katerih lahko delodajalec poleg zakonskih primerov odloči, da morajo delavci delati preko polnega delovnega časa?

7. Kdaj in na kakšen način delodajalec obvešča delavce o potrebi opravljanja nadur?

8. Ali je določen organ, ki spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela preko polnega delovnega časa?

9. Ali delodajalec sili delavce v opravljanje nadur preko zakonskega maksimuma?

10. Ali je določen način sprejema odločitve o opravljanju dela preko polnega delovnega časa tudi za primer solidarnosti?

 

Odmori, počitki, dopusti

1. Ali delodajalec spoštuje določila glede:

 

    • minimalnega trajanja letnega dopusta,

 

    • minimalnega trajanja nepretrganega dnevnega počitka,

 

    • minimalnega trajanja nepretrganega tedenskega počitka,

 

  • pravice do odsotnosti z dela z oziroma brez nadomestila plače?

2. Ali delodajalec omogoča delavcem:

 

    • izkoriščanje dopusta v več delih,

 

    • koriščenje preostalega dopusta do 30. 6. naslednje leto,

 

    • izrabo sorazmernega dela dopusta, če delavec v koledarskem letu ne doseže zahtevane delovne dobe pri delodajalcu za pridobitev pravice do izrabe dopusta ali v primeru menjave službe,

 

    • dva prosta delovna dneva krvodajalcem vsakokrat, ko dajo kri,

 

  • koriščenje določenega števila dni, ki jih določi delavec sam?

3. Kdaj delodajalec izda odločbe o pripadajočem letnem dopustu?

4. Ali je delodajalec določil s KP ali splošnim aktom, kdaj ga mora delavec obvestiti o koriščenju dopusta po lastni želji?

5. Ali delodajalec prisiljuje delavce, da koristijo dopust proti svoji želji v pogojih, ko bi moral uvesti čakanje na delo?

6. Ali delodajalec upošteva pravico do vrnitve na delovno mesto delavcev, ki jim pravice v družbi v njihovi odsotnosti mirujejo,?

 

Izobraževanje delavcev

1. Ali so s kolektivnimi pogodbami ali splošnim aktom delodajalca določeni način in pogoji ter pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem:

 

    • delavcev ter

 

  • učencev in študentov, ki pri delodajalcu opravljajo proizvodno delo, delovno prakso in druge obveznosti v okviru izobraževalnih programov?

2. Ali delodajalec pri izvajanju izobraževanja spoštuje dogovorjene pogoje?

3. Ali delodajalec sili delavce v podpisovanje pogodbe o izobraževanju v nasprotju s predpisanimi pogoji?

 

Varstvo mladine, starejših delavcev, invalidov ter materinstva in tistih, ki skrbijo za otroke

1. Ali delodajalec spoštuje predpise o varstvu mladine glede:

 

    • starosti mladih delavcev, do katere uživajo posebno varstvo,

 

    • teže naloženih del in pogojev dela,

 

    • nočnega dela,

 

  • povečanega dopusta?

2. Ali delodajalec spoštuje predpise o pravicah žensk v času nosečnosti, poroda in v zvezi z materinstvom glede:

 

    • razporeditvi nosečnice na drugo delovno mesto ob isti plači,

 

    • nadurnega dela in dela ponoči za mlade matere,

 

    • porodniškega dopusta,

 

    • podaljšanega porodniškega dopusta zaradi zdravstvenega stanja otroka,

 

  • opravljanja dela v krajšem delovnem času?

3. Ali delodajalec spoštuje pravice starejših delavcev in invalidov glede prerazporejanja, prekvalifikacije in dokvalifikacije?

 

Odgovornost za delovne obveznosti

1. Ali je delodajalec sprejel določila o disciplinski in odškodninski odgovornosti na zakonit način?

2. Ali je disciplinska komisija in komisija za pritožbe veljavno izvoljena oziroma imenovana in ji mandat še ni prenehal?

3. Ali so v aktu o disciplinski in odškodninski odgovornosti določene:

 

    • kršitve delovnih obveznosti,

 

    • hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,

 

  • okoliščine in pogoji, pod katerimi se za posamezne hujše kršitve delovnih obveznosti mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja?

4. Ali delodajalec spoštuje določila disciplinskega postopka na 1. in 2. stopnji:

 

    • zahteva za uvedbo disciplinskega postopka,

 

    • vročitve,

 

    • sodelovanje sindikata,

 

    • sestava disciplinskega organa,

 

    • roki in zastaranje,

 

    • odločanje,

 

    • disciplinski ukrep,

 

    • izdaja odločbe z obveznim pravnim poukom,

 

  • obravnava ugovora?

5. Ali delodajalec ugotavlja zakonske pogoje za izrek suspenza in ali je določil dodatne primere, ko je suspenz mogoče izreči?

6. Ali je delodajalec določil kdaj se lahko odmeri pavšalna odškodnina, njeno višino, način odmere in organ, ki to višino odmeri?

7. Ali delodajalec ugotovljeno višino odškodnine brez dovoljenja delavca odtegne od plače?

8. Ali imajo delavci težave pri uveljavljanju odškodnine za škodo, ki jo utrpijo na delu ali v zvezi z delom?

 

Prenehanje delovnega razmerja

1. Ali delodajalec spoštuje zakonska določila o prenehanju delovnega razmerja s soglasjem delavca in v primerih, ko delovno razmerje preneha po samem zakonu?

2. Ali delodajalec spoštuje odpovedni rok?

3. Ali delodajalec sili delavce v podpisovanje odpovedi ali celo zahteva podpis "bianco" odpovedi ob sprejemu v delovno razmerje?

4. Ali delodajalec izkorišča slabost zakonodaje, ki ne omogoča vedno pravočasnega podaljšanja bolniške odsotnosti s strani zdravniške komisije, za prenehanje delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostanka pet delovnih dni?

 

Varstvo pravic delavcev

1. Ali je delodajalec določil organ, pristojen za odločanje o ugovoru delavca za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja?

2. Ali je zagotovljeno sodelovanje sindikata?

3. Ali delodajalec odloča o ugovorih delavca ali se zateče k institutu molka organa?

4. Koliko je v podjetju primerov (pogostost), ko delavci vlagajo ugovore zoper prvostopenjske odločbe komisiji oziroma odboru za varstvo pravic znotraj podjetja ter koliko je sporov pred delovnim sodiščem? Kakšne vrste sporov (področja) so najpogostejše?

V.

SKLEPI, STALIŠČA IN PRIPOROČILA

Na podlagi ocene stanja pravne varnosti zaposlenih, kakršna je bila izoblikovana v razpravi po skupinah, so bili na posvetu sprejeti naslednji sklepi, stališča in priporočila:

1.

Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDSP) priporoča vsem svojim članom, da se nemudoma povežejo s sindikati v svojih podjetjih (najprimernejši je sklic skupne seje SD in IO sindikata) zaradi oblikovanja "odbora za pravno varnost zaposlenih (PVZ) kot skupnega delovnega telesa sveta delavcev sindikata v podjetju.

2.

Formalno oblikovanje (imenovanje predsednikov in članov) odborov v vseh podjetjih v okviru ZSDSP naj bi bilo po možnosti opravljeno do konca novembra 2000. Do tega datuma naj bi vsi predsedniki SD o oblikovanju in sestavi teh odborov obvestili tudi ŠCID ŠCID zaradi priprave nadaljnjih aktivnosti na tem področju v okviru "sekcije za PVZ".

3.

Sekcija za pravno varnost zaposlenih pri ZSDSP bo svojo dejavnost v bodoče gradila predvsem na neposrednem delu z odbori za PVZ iz podjetij. Njena osnovna naloga bo torej predvsem razvijanje, usmerjanje in usklajevanje delovanja odborov za PVZ v podjetjih znotraj ZSDSP. V ta namen bo:

 

    • organizirala inštruktažo za vse predsednike in člane novooblikovanih odborov za PVZ glede vsebine in načina njihovega dela;

 

    • izvajala potrebna izobraževanja članov odborov s področja nove zakonodaje o delovnih razmerjih in drugih predpisov o pravicah delavcev;

 

    • zagotavljala tekočo strokovno pomoč in podporo odborom za PVZ pri njihovem konkretnem delovanju v podjetjih;

 

    • pravočasno opozarjala odbore za PVZ na nove predpise in nevarnosti kršitev v zvezi z njihovim izvajanjem;

 

  • razvijala in dograjevala ustrezne metode delovanja odborov na PVZ v praksi.

4.

Za nudenje tekoče pravne pomoči pri delu odborov za PVZ bo v okviru ZSDSP zadolžen g. Vojko Čujović, univ. dipl. pravnik, vodja sekcije za PVZ pri združenju. Kontakt z njim bo odborom zagotovljen preko ŠCID ŠCID.

Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj, tel.: (04) 231 44 70