Študijski center za industrijsko demokracijo

Status in mandat članov sveta delavcev po združitve ali razdelitve družb

Vprašanje:

V letošnjem letu pričakujemo statusno spremembo družbe, verjetno pripojitev k drugi družbi ali pa spojitev obeh družb. Kateri so pogoji za »imenovanje sveta v skladu zakonom« pri novem delodajalcu po 67. a členu ZSDU oziroma v katerem primeru se članstvo ohrani?

Odgovor:

Določba 67. a člena ZSDU v prvem in drugem odstavku pravi: "(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če so izpolnjeni pogoji za novo imenovanje sveta delavcev.«

Določba je prav glede vprašanja, ki ga postavljate zelo nejasna, tako da glede tega ostaja odprtih nekaj dilem, neke uradne ali druge kolikor toliko jasne razlage pa doslej v pravni literaturi še nisem zasledil. Kot prvo moti že pojem »imenovanje«, kajti člani sveta delavcev so po zakonu izvoljeni in ne imenovani. Pogoji za izvolitev sveta delavcev pa so podani pri vsakem delodajalcu po 1. členu ZSDU, ki zaposluje več kot 20 delavcev, tako da je res težko ugotoviti kakšne morebitne druge »zakonske pogoje«, razen navedenega, je imel zakonodajalec v mislih, in v katerih konkretnih primerih je ta določba v resnici sploh aktualna. Po tej logiki so namreč »pogoji za novo imenovanje sveta delavcev« izpolnjeni praktično v vseh primerih, ki jih zajema določba, kar bi pomenilo, da je le-ta nesmiselna. Vendar pa je treba upoštevati načelo »lex nihil frustra facit« (zakon ničesar ne predpiše brez razloga oziroma tja v en dan), zaradi česar ni mogoče zaradi njene navidezne nelogičnosti pristati na morebiten takšen zaključek, ampak je nujno najti razlago, ki bo ustrezala razumnemu preudarku (»lex semper intendit, quod convenit rationi« - zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku).

Edino, kar bi utegnilo privesti do neke smiselne razlage citirane določbe, je morda dejstvo, da pogoji za novo imenovanje sveta delavcev načeloma niso izpolnjeni, dokler ne poteče mandat sedanjemu svetu delavcev. Po mojem mnenju je tako mogoče to določbo v praksi smiselno uporabiti v primeru, če so vsi člani sveta delavcev (in vsi delavci, ki jih zastopa) prešli k novemu delodajalcu, tako da lahko svet delavcev kot celota tudi pri njem nadaljuje z opravljanjem svojih zastopniških funkcij do konca mandata. Če preide le del kolektiva in z njimi le del članov obstoječega sveta delavcev (kadar gre za »prenos dela podjetja«), ti člani sveta delavcev pri novem delodajalcu uživajo le varstvo v smislu 3. odstavka 67. a člena ZSDU, ne morejo pa (kot posamezniki) več opravljati soupravljalskih funkcij.

Ob navedeni predpostavki je torej mogoče določbo 1. odstavka 67. a člena ZSDU razlagati tako, da svet delavcev v primeru pripojitve (celotne) družbe k drugi družbi ali v primeru združitve (spojitve) družbe z drugo družbo ohrani svoj status zastopnika »prevzetih delavcev« tudi pri novem delodajalcu. Kljub dilemam, ki se v zvezi s tem odpirajo, ta rešitev vsekakor ima svojo notranjo logiko, kajti v nasprotnem primeru bi statusna sprememba družbe lahko za konkretne delavce pomenila poslabšanje njihovega pravnega položaja zaradi nemožnosti uresničevanja soupravljalskih pravic v skladu z zakonom (vsaj začasno – do izvolitve novega »enotnega« sveta delavcev pri novem delodajalcu). In prav to je imel verjetno zakonodajalec s citirano določbo namen preprečiti.

Povedano velja tudi v primeru, če je v družbi, h kateri se konkretna družba pripaja ali s katero se združuje, pred statusno spremembo že obstajal svet delavcev, kajti ta svet delavcev lahko zastopa le tiste delavce, ki so ga izvolili, ne pa tudi (novo)prevzetih delavcev. Prevzeti delavci imajo zato pravico k novemu delodajalcu prenesti tudi »svoj« že izvoljeni svet delavcev. Tako v primeru pripojitve ene družbe k drugi kot v primeru združitve dveh prej samostojnih družb navedeno seveda pomeni, da bosta pri novem delodajalcu začasno obstajala dva sveta delavcev kot zastopnika prejšnjih ločenih kolektivov zaposlenih, kar vsekakor predstavlja izjemo od načela »ena družba – en svet delavcev«, ki pa je logična posledica doslednega spoštovanja določbe 67. a člena ZSDU. Delodajalec bo pač moral v tem primeru do izvolitve novega sveta delavcev s strani »združenega« kolektiva zaposlenih enakopravno sodelovati z dvema svetoma delavcev kot enakopravnima zastopnikoma celotnega kolektiva, kar pa ob uveljavitvi ustreznih metod dela (npr. skupni sestanki) načeloma ne bi smelo predstavljati posebno hudega problema (ne nazadnje v številnih podjetjih obstaja več različnih sindikatov, s katerimi morajo delodajalci sodelovati na smiselno enak način). V zadnjem času pa se je v tem pogledu v praksi uveljavila rešitev, da se oba, oziroma vsi (če je prišlo do združitve več družb) sveti delavcev združijo v enega (z ustrezno večjim številom članov (seštevek članov vseh prej samostojnih SD), ki potem začasno deluje naprej kot »enotno« predstavništvo vseh zaposlenih. Ta je verjetno iz navedenega praktičnega razloga res najprimernejša.

Problem v zvezi s tem, ki ga zakon ne rešuje, pa je vprašanje, kdaj nastopijo pogoji za izvolitev novega (enotnega) sveta delavcev v združenem kolektivu, kajti mandati obeh »začasnih« svetov delavcev se seveda običajno ne pokrivajo, tako da je razpis novih volitev težko vezati na iztek mandata samo enega ali drugega. Po drugi strani pa so, kot je bilo uvodoma omenjeno, pogoji za izvolitev in nastop funkcije novega sveta delavcev načeloma izpolnjeni šele po preteku mandata prejšnjemu oziroma prejšnjima.

Toda slej ko prej je pri novem delodajalcu pač treba priti do novega (enotnega) sveta delavcev, zato je v vsakem primeru treba poiskati neko smiselno rešitev tega vprašanja, ki bo ohranila »ratio« določbe 1. odstavka 67. člena ZSDU (t.j. preprečitev »soupravljalskega vakuuma« za katerikoli del novega oziroma združenega kolektiva zaposlenih), obenem pa ne bo po nepotrebnem preveč odstopala od siceršnjih pravil o rokih za izvedbo volitev sveta delavcev. Verjetno pa v opisani situaciji realno ni možno najti rešitve, ki ne bi bodisi »skrajšala« bodisi »podaljšala mandata enemu od obeh svetov delavcev. Nobena od obeh opcij ni strogo v skladu za zakonom. A če izhajamo iz stališča, da je treba v novi družbi po možnosti čim prej vzpostaviti »nov« svet delavcev, ki bo sestavljen v skladu z 10. členom ZSDU, je načeloma primernejša rešitev, po kateri bi bil datum volitev za nov svet delavcev in nastop njegove funkcije vezan na iztek krajšega izmed obeh mandatov ob upoštevanju določbe 1. odstavka 45. člena ZSDU (volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred iztekom tega mandata, novi svet delavcev pa začne izvrševati svoje pravice od dneva izteka tega mandata). Hkrati naj bi seveda (predčasno) prenehal mandat tudi drugemu od obeh »začasnih« svetov delavcev.

Ob pogoju, da je predhodno dosežen ustrezen pisni sporazum z delodajalcem v smislu 5. člena ZSDU, pa je možno glede obravnavanega vprašanja najti tudi drugačne rešitve, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov morda bolj ustrezajo konkretni situaciji. Če imamo, denimo, opravka s situacijo, ko se obema dotedanjima svetoma delavcev mandat izteka, ali obratno, da sta ga oba šele dobro nastopila, je možna tudi drugačna dogovorna rešitev obravnavanega vprašanja. In sicer. bodisi da se svet delavcev nove združene družbe izvoli šele z iztekom »daljšega« od obeh mandatov, bodisi da se sporazumno določi nek smiseln rok za čim prejšnjo izvolitev sveta delavcev nove (združene) družbe, čeprav ne sovpada z iztekom mandata nobenemu od obeh svetov delavcev.

Obe zgoraj omenjeni izjemi od zakonskih določil o trajanju mandata sveta delavcev pa je vsekakor mogoče upravičiti z močnejšo pravico delavcev do uresničevanja sodelovanja pri upravljanju, ki jo, kot rečeno, skuša varovati (sicer dejansko nekoliko nerodno zapisana) določba 67. člena ZSDU. Bistveno je, da je rešitve takšna, da ne krši pravice delavcev ene ali druge prvotne družbe do legitimnega delavskega predstavništva, ki so ga izvolili. V nobenem trenutku, dokler pač ni izvoljen nov, »enoten« svet delavcev v novi družbi, v tej ne ostanejo brez svojih legitimni predstavnikov, ki so jih izvolili že v prejšnji družbi.

Mimogrede, enako izhodiščno načelo je treba uporabiti v primeru razdelitve družbe na dve ali več novih samostojnih družb. Svet delavcev prvotne družbe v tem primeru ohrani svojo funkcijo tudi v novih družbah. V tem primeru pač - vse do izteka svojega mandata - še naprej deluje kot »enotno« delavsko predstavništvo delavcev vseh novih družb in kot tako uresničuje svoje zakonske pristojnosti v odnosu do poslovodstev in drugih organov vseh teh družb. Dejstvo je namreč, da svet delavcev ni »organ« družbe (tako kot, na primer, uprava in nadzorni svet), ki s prenehanjem družbe samodejno »ugasnejo«, ampak je predstavništvo delavcev, ki so ga ti izvolili (za mandat štirih let), zaradi česar je morebitno vmesno statusno preoblikovanje družbe med trajanjem njegovega mandata za njegov nadaljnji status irelevantno. Prenehanje družbe zaradi statusnih sprememb (združitve ali razdelitve) torej ne pomeni tudi samodejnega prenehanja sveta delavcev. Takšno stališče je bilo v nekaterih primerih že uveljavljeno tudi v sodni praksi. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s Sklepom X Pd 1983/2009 v podobnem primeru razdelitve družbe zavzelo naslednje stališče (citat iz obrazložitve): »Sodišče predlagatelju v zvezi z vprašanjem njegove legitimnosti in aktivne legitimacije pritrjuje, da zgolj zato, ker je prišlo do preoblikovanja delodajalca ni mogoče delavcem odvzeti pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju preko sveta delavcev. Sploh v konkretnem primeru, ko gre po izvedeni reorganizaciji v okviru predlagatelja za zastopanje istih delavcev. V zvezi s tem sta upoštevani tudi okoliščini, da mandat članom sveta delavcev traja štiri leta in se še ni iztekel, ter da je lahko postopek izvedbe volitev v novi svet delavcev izredno dolgotrajen. Delavci pa ne smejo biti v vmesnem obdobju od reorganizacije do izvolitve članov novega sveta delavcev brez teh svojih pomembnih predstavnikov kolektivnega sodelovanja pri upravljanju. Drži tudi ocena predlagatelja, da v spornem primeru ne gre za nobenega izmed primerov prenehanja mandata članov sveta delavcev po 46. členu ZSDU.«

Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj, tel.: (04) 231 44 70