V številnih slovenskih podjetjih za nagrajevanje delovne uspešnosti svojih zaposlenih uporabljajo načine, ki ne dodajajo posebne vrednosti in zaposlenih ne motivirajo. Še več, ponekod lahko celo zmanjšujejo njihovo motivacijo in zavzetost. Redne spremembe na tehnološkem področju, menjava generacij, … in vse hitrejši pretok informacij na novo oblikujejo načine dela. Zaposleni si v današnjih časih želijo jasno vedeti kaj se od njih pričakuje, želijo videti smisel in poslanstvo svojega dela ter kako ta prispeva k skupnim rezultatom, … želijo prevzemati odgovornost in biti deležni rednih povratnih informacij o njihovem delu. Predvsem pa se želijo razvijati za prihodnost!
V uspešnih podjetjih sodobni plačni sistemi v največji možni meri podpirajo osebni razvoj ter krepijo dodatno motivacijo zaposlenih za rast kakovosti dela in življenja v celotni organizaciji. Učinkoviti plačni sistemi in sistemi nagrajevanja delovne uspešnosti morajo torej na podlagi jasnih in enostavnih kriterijev spodbujati zavzetost zaposlenih, povezovati osebne cilje s cilji podjetja, razvijati medsebojno komunikacijo in izboljševati poslovno uspešnost.
Vsekakor pa je pri pripravi sistema nagrajevanja ključna tudi vloga delavskih predstavništev, in sicer tako z vidika varovanja interesov zaposlenih kot tudi z vidika učinkovitega soupravljanja za doseganje boljših skupnih poslovnih rezultatov ter trajnostnega razvoja. Pri tem je vloga sindikatov, kot partnerjev v kolektivnih pogajanjih popolnoma jasna, medtem ko SVETOM DELAVCEV to pravico posebej ureja 2. alineja 95. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki določa obvezno SOGLASJE sveta delavcev k odločitvam delodajalca v zvezi z »merili za ocenjevanje delovne uspešnosti«. To v praksi dejansko pomeni, da delodajalec brez soglasja sveta delavcev ne more sprejeti ustreznih aktov (tudi v primeru enostranskih s strani delodajalca). In ravno zato je dolžnost (ne samo zakonska pravica!) sveta delavcev, da redno spremlja in ocenjuje izvajanje teh meril v praksi ter v primeru neustreznosti tudi samostojno predlaga vodstvu ustrezne spremembe in/ali potrebne dopolnitve.
Od dobrih svetov delavcev se torej pričakuje proaktivno delovanje na tem področju, zato sta osnovni namen in cilj razpisanega izobraževanja namenjena predvsem spoznavanju različnih vidikov sodobnih ter učinkovitih plačnih sistemov, izmenjavi »dobrih praks« in usposabljanju udeležencev za njihovo aktivnejšo vlogo v podjetjih.