KIBERNETSKA IN INFORMACIJSKA VARNOST KOT NOVA ODGOVORNOST SVETA DELAVCEV
Celotno vabilo s programom »Vse je izgledalo popolnoma normalno – en klik, in v nekaj minutah nisem več imel dostopa ne do podatkov ne...
UKRADENI MOŽGANI – Kako nam zasloni reprogramirajo pozornost, odnose in delo
Digitalni pritiski sodobnega življenja ne vplivajo le na našo pozornost, temveč preoblikujejo odnose, komunikacijo, delovno kulturo in psihološko varnost zaposlenih. Mednarodno priznani strokovnjak, dr....
NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI IZ PRAKSE – Strokovne usmeritve, razlage in reševanje dilem
V Združenju svetov delavcev Slovenije smo skozi dolga leta delovanja zbrali izjemno bogat nabor najpogostejših vprašanj, s katerimi se sveti delavcev srečujejo v praksi,...
NAGRAJEVANJE, DRUGA IZPLAČILA IN UDELEŽBA PRI DOBIČKU: KAJ MORA POZNATI SVET DELAVCEV – Pravičnost, transparentnost in strateška vloga sveta delavcev pri sistemih nagrajevanja
Sistemi nagrajevanja predstavljajo enega najmočnejših vzvodov vpliva na motivacijo, zavzetost in organizacijsko kulturo podjetja. Prav zato imajo člani sveta delavcev v tem procesu zakonsko...
Avtor knjige »Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma« dr. Mato Gostiša se že več kot poldrugo desetletje intenzivno ukvarja s teoretičnim raziskovanjem ekonomske demokracije, kakor tudi s konkretnimi oblikami njenega uveljavljanja v praksi, izsledke svojih raziskovanj pa je zdaj strnil v naslovni knjigi. V knjigi med drugim zelo podrobno predstavi tudi teorijo, prakso in empirične znanstvene študije s področja razvoja različnih sodobnih oblik t. i. organizacijske participacije zaposlenih oziroma »delavske participacije« (sodelovanje pri upravljanju, udeležba pri dobičku, delavsko delničarstvo in druge oblike notranjega lastništva zaposlenih, vključno z delavskim zadružništvom). Celotno besedilo knjige
Ekonomska demokracija v 21 stoletju (iz spremne besede dr. Jožeta Mencingerja): »Avtor realistično ugotavlja, da je ekonomsko demokracijo mogoče doseči le postopno, v dveh fazah. V prvi je treba razvijati poznane oblike sodobne participacije zaposlenih (soupravljanje, udeležbo pri dobičku, notranje lastništvo), v drugi pa spremeniti inštitucije, ki neposredno določajo in vzdržujejo kvazitrg dela in mezdni odnos. To pomeni razširitev definicije kapitala s človeškim, spremembo zdajšnjih podjetij v partnerska podjetja in mezdnih delovnih razmerij v partnerska razmerja med lastniki obeh vrst kapitala, kar naj bi samodejno privedlo tudi do novega modela enakopravnega »korporacijskega soupravljanja« in »soudeležbe« lastnikov obeh vrst kapitala pri poslovnih rezultatih. S tem bo vzpostavljena ekonomska demokracija kot povsem »zasebnolastniška in tržna« alternativa sedanjemu kapitalizmu in raznim socializmom. Takojšnji prehod v drugo fazo ni možen, nujna pa je uvedba vseh oblik delavske participacije. Celotno besedilo knjige