dr. Mato Gostiša
PERSPEKTIVE RAZVOJA SISTEMA INDUSTRIJSKE DEMOKRACIJE!
Knjiga Perspektive razvoja sistema Industrijske demokracije
Vsebina
PREDGOVOR
I. UVOD
II. KRATEK PREGLED GLAVNIH ZNAČILNOSTI INDUSTRIJSKIH RAZMERIJ V EVROPI
1. Delovna razmerja
2. Delavska predstavništva in soupravljanje v podjetjih
3. Prizadevanja za poenotenje v okviru Evropske uniji
III. ZGODOVINSKI RAZVOJ RAZMERIJ MED SINDIKALNIMI IN VOLJENIMI DELAVSKIMI PREDSTAVNIŠTVI V SLOVENIJI
1. Razvoj do druge svetovne vojne
1.1. Uveljavitev kolektivnih pogodb
1.2. Delavske zbornice in druge ustanove delavske zaščite
1.3. Delavski zaupniki v podjetjih
2. Obdobje jugoslovanskega socializma
3. Novejše obdobje razvoja industrijske demokracije v Sloveniji
3.1. Stanje pred uveljavitvijo ZSDU
3.2. Različni modeli delovanja delavskih predstavništev po uveljavitvi ZSDU
3.2.1. Model sveta delavcev kot “podaljšane roke” sindikata
3.2.2. Model konkurenčnega delovanja svetov delavcev in sindikatov
3.2.3. Komplementarni model (model ločenih “fevdov” svetov delavcev in sindikatov)
3.2.3.1. Teoretične predpostavke modela
3.2.3.2. Temeljna načela in priporočila za uresničevanje modela
3.2.3.3. Human Resource Management (HRM) in “premoščanje” sindikatov
3.2.3.4. Odprta vprašanja “prvega stebra” komplementarnega modela
3.2.3.5. Ustreznost “drugega stebra” komplementarnega modela
IV. KRITIČNA ANALIZA TEORETIČNE ZASNOVE KOMPLEMENTARNEGA MODELA DELOVANJA DELAVSKIH PREDSTAVNIŠTEV
1. Kriteriji za presojo ustreznosti različnih modelov delovanja delavskih predstavništev
1.1. Splošna industrijska demokracija kot cilj institucionalnega razvoja na tem področju
1.2. Nepriporočljivost delavskozastopniških monopolov v dualnem sistemu delavskih predstavništev
2. Splošnozastopniška (ne)legitimiteta sindikatov pri urejanju industrijskih razmerij
2.1. O temeljnih pojmih
2.2. Izključenost vpliva nečlanov na delovanje sindikatov
2.3. Upravičenost zakonske podelitve splošnozastopniške legitimitete sindikatom
2.4. Nedopustnost enostranske uporabe načela “pozitivne sindikalne svobode”
2.5. Kdaj sindikati vendarle imajo tudi “dejansko” splošnozastopniško legitimiteto
3. Sklep
V. POSLEDICE NOVE DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE ZA RAZVOJ INDUSTRIJSKE DEMOKRACIJE V SPREMENJENIH RAZMERAH
1. Nekritično vztrajanje pri komplementarnem modelu
2. Glavne sporne rešitve v novi delovnopravni zakonodaji
3. Možna ozadja spornih rešitev in ocena aktualnih trendov
4. Analiza posledic konkretnih spornih določil novega ZDR
4.1. Ustavna spornost zastopniškega načela “ali sindikat, ali pa nihče”
4.2. Odklon od dvostranske koncepcije delovnih razmerij
4.2.1. Splošni akti ali podjetniške kolektivne pogodbe?
4.2.2. Svet delavcev kot stranka podjetniških kolektivnih pogodb
4.2.2.1. V mednarodnem pravu ni ovir
4.2.2.2. “Obratni sporazumi” – kolektivne pogodbe po definiciji konvencij MOD
4.2.2.3. Problem pravice organizirati stavko
4.2.2.4. Pomislek glede načela prostovoljnosti organiziranja in neodvisnosti delovanja
4.2.3. Ureditev vprašanja veljavnosti in pristojnosti za sklepanje kolektivnih pogodb v svetu
4.2.4. Institut ekstenzije veljavnosti kolektivnih pogodb in splošnozastopniška (ne)legitimiteta sindikatov
4.2.5. Primerljivi trendi reševanja predmetnega problema v svetu
4.2.6. Kdo so “delavski predstavniki” po dokumentih MOD
4.3. Popolna izločitev večine delavcev (nečlanov sindikatov) iz sistema delovnopravnega zastopanja
4.4. Diskriminatorna ureditev obsega individualnih delovnopravnih pravic za nečlane sindikata
4.5. Poseg v načelo sindikalne svobode
4.6. Podpiranje “slabega” sindikalizma
5. Povzetek glavnih ugotovitev
VI. PARTNERSKI MODEL DELOVANJA DELAVSKIH PREDSTAVNIŠTEV V SISTEMU SPLOŠNE INDUSTRIJSKE DEMOKRACIJE
1. Uveljavitev “mobilizacijske strategije” delovanja sindikatov
1.1. Mobilizacijska strategija delovanja sindikatov
1.2. Tekmovalna strategija delovanja sindikatov
1.3. Katero strategijo izbrati v 21. stoletju?
1.4. So pri nas za to že izpolnjeni objektivni pogoji?
2. Razširitev funkcij svetov delavcev tudi na področje delovnih razmerij
2.1. Nemški model
2.2. Subsidiarni model
2.3. Modificirani nemški model
2.4. Partnerski model – koalicija sindikalnih in voljenih delavskih predstavništev
2.4.1. Glavne značilnosti modela
2.4.2. Primerjave z ureditvijo med obema svetovnima vojnama
2.4.3. Možnosti za praktično uveljavljanje partnerskega modela
3. Perspektive razvoja sindikatov v sistemu “splošne” industrijske demokracije
3.1. Temeljne dileme
3.2. Ohranjanje zastopniškega monopola kot najmanj primerna rešitev
3.3. Ukinitev monopola ne pomeni tudi ukinitve splošnozastopniške vloge sindikatov
3.4. Individualna in kolektivna prostovoljnost organiziranja delavskih predstavništev
3.5. Druge potencialne zastopniške prednosti sindikatov
3.6. Za učinkovitost sindikatov centralistična organiziranost in množičnost nista več imperativ
3.6.1. Sindikati kot notranji agens sistema splošne industrijske demokracije
3.6.2. Mnoičnost in dejanska učinkovitost sindikatov
3.6.3. Participativna in reprezentativna sindikalna demokracija
3.6.4. Novi principi organiziranosti sindikatov
3.6.5. Razlogi za pojav “imperativa množičnosti” sindikatov
3.6.5.1. Referenčna moč vodstev sindikatov v socialnem dialogu
3.6.5.2. Finančna moč sindikatov
3.7. Usmeritve za delovanje sindikatov na mikro ravni
3.7.1. Splošno
3.7.2. Priporočila na podlagi raziskave
3.7.2.1. Izboljševanje strukture članstva
3.7.2.2. Notranja organiziranost sindikatov
3.7.2.3. Sodelovanje z drugimi sindikati
3.7.2.4. Sodelovanje s sveti delavcev
3.7.2.5. Drugi razvojni vidiki delovanja sindikatov
4. Smisel nadaljnjega razlikovanja med delovnimi in soupravljalskimi industrijskimi razmerji
VII. REALIZACIJA PARTNERSKEGA MODELA V KONKRETNIH SLOVENSKIH RAZMERAH
1. Normativna realizacija partnerskega modela
1.1. Zakon o delovnih razmerjih
1.2. Zakon o kolektivnih pogodbah
1.3. Zakon o soupravljanju v zavodih
1.4. ZSDU – pravica do stavke in obveznost ustanovitve svetov delavcev
1.5. Zakon o reprezentativnosti sindikatov
1.6. Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku
2. Uveljavitev ustrezne oblike delavskih zbornic
3. Nove oblike in metode sodelovanja svetov delavcev in sindikatov v podjetjih
3.1. Podjetniška kolektivna pogajanja
3.2. Izgrajevanje sistema pravne varnosti zaposlenih
3.3. Urejanje tekoče delovnopravne problematike in področja standarda delavcev
4. Analiza možnih pomanjkljivosti in disfunkcij partnerskega modela
VIII. EMPIRIČNE UGOTOVITVE
1. Priložnostna anketna raziskava
1.1. Namen raziskave
1.2. Vzorec in način izvedbe ankete
1.3. Analiza rezultatov raziskave
1.3.1. Sindikalni pluralizem na mikro ravni
1.3.2. Stopnja sindikaliziranosti delavcev v gospodarskih družbah s sveti delavcev
1.3.3. Novi ZDR in gibanje sindikalnega članstva
1.3.4. Obstoj in razširjenost različnih modelov delovanja svetov delavcev in sindikatov
1.3.5. Sodelovanje med sveti delavcev in sindikati
1.3.6. Podpora partnerskemu modelu delovanja delavskih predstavništev
2. Anketna raziskava med predsedniki sindikatov v okviru SGS – KS 90
2.1. Namen raziskave
2.2. Vzorec in način izvedbe ankete
2.3. Analiza rezultatov raziskave
2.3.1 Podatki o sindikatih
2.3.1.1. Stopnja sindikaliziranosti in razširjenost sindikalnega pluralizma
2.3.1.2. Izobrazbena struktura članov
2.3.1.3. Struktura članov (modri in beli ovratniki)
2.3.1.4. Gibanje članstva v zadnjem letu
2.3.2. Notranja organiziranost sindikatov
2.3.2.1. Število sindikalnih zaupnikov z delovnopravno imuniteto
2.3.2.2. Kriteriji za določanje sindikalnih zaupnikov
2.3.2.3. Kriteriji za sestavo IO sindikata
2.3.2.4. Kvalifikacijska struktura članov IO
2.3.2.5. Notranja organizacijska fleksibilnost v sindikatih podjetij
2.3.2.6. Akcijska samostojnost posameznih notranjih oblik dela
2.3.2.7. Mnenja respondentov o primernosti večje notranje organizacijske fleksibilnosti sindikatov
2.3.2.8. Mnenja respondentov o splošnozastopniški (ne)legitimiteti sindikatov
2.3.3. Sodelovanje z drugimi sindikati
2.3.3.1. Odnosi med različnimi podjetniškimi sindikati
2.3.3.2. Oblike medsindikalne koordinacije
2.3.3.3. Vpliv sindikalnega pluralizma na uresničevanje interesov delavcev
2.3.4. Sodelovanje s svetom delavcev (SD)
2.3.4.1. Kandidacijska (kadrovska) funkcija sindikatov
2.3.4.2. Sodelovanje sindikatov pri kandidiranju članov SD
2.3.4.3. Razširjenost “samokandidiranja” za člane SD
2.3.4.4. Število izvoljenih “sindikalnih” kandidatov za člane SD
2.3.4.5. Kvalifikacijska struktura članov SD
2.3.4.6. Načelna podpora sindikatov svetom delavcev
2.3.4.7. Konkretna podpora sindikatov svetom delavcev
2.3.4.8. Razmejitev pristojnosti med SD in sindikati
2.3.4.9. Percepcija vloge SD v sistemu industrijske demokracije
2.3.4.10. SD kot “sopogajalec” pri podjetniških kolektivnih pogajanjih
2.3.4.11. (Ne)obstoj bojazni pred sveti delavcev
2.3.5. Razvojni vidiki delovanja sindikatov
2.3.5.1. Razlogi za članstvo v sindikatu
2.3.5.2. (Ne)podpora “segregacijski” strategiji delovanja sindikatov
2.3.5.3. Uspešnost dosedanjega delovanja sindikatov
IX. ZAKLJUČEK
VIRI
POVZETEK / SUMMARY