VI. razširjeni strokovni posvet ZSDSP
(Brdo pri Kranju, 20.4.1998)

UGOTOVITVE, PRIPOROČILA IN SKLEPI

1. 
Notranje lastništvo (lastniška participacija) zaposlenih v podjetjih se v razvitih kapitalističnih gospodarstvih (Evropa, ZDA) hitro širi predvsem zaradi njegovega znanstveno dokazanega pozitivnega vpliva na uspešnost poslovanja, pri čemer ta oblika organizacijske participacije dobiva tudi vse močnejšo zakonodajno podporo. Tem trendom bi vsekakor kazalo organizirano slediti tudi v Sloveniji.

2.
Stanje notranjega lastništva je v Sloveniji v tem trenutku še vedno dokaj ugodno. Kot posledica lastninjenja je v večini slovenskih podjetij (91% vseh olastninjenih podjetij) prisotna lastniška udeležba zaposlenih v kapitalski strukturi. Notranje lastništvo predstavlja 26% olastninjenega družbenega kapitala slovenskih podjetij.

Žal pa je treba ugotoviti, da v Sloveniji zaenkrat še precej zaostajamo za razvitim svetom tako na področju zakonodaje, ki bi omogočala hitrejši razvoj sistema notranjega lastništva, kakor tudi na področju uveljavljanja celovitega koncepta sodobnega podjetja, za katerega so značilni participativno upravljanje in ustrezna organizacijska kultura ter maksimalno aktiviranje človeških potencialov skozi sisteme izobraževanja, usposabljanja in komuniciranja.

3. 
Ocenjujemo, da so možnosti, ki jih v tem trenutku ponuja naša veljavna zakonodaja na področju organiziranja zaposlenih lastnikov, bistveno pomanjkljive, kar se jasno odraža predvsem v:

  1. zahtevnosti in visokih stroških ustanavljanja družb pooblaščenk;
  2. nerešenem vprašanju davčnih oprostitev na dobiček družb pooblaščenk;
  3. nerešenemu vprašanju morebitnih drugačnih možnosti in oblik pravnega organiziranja in notranjih lastnikov in delovanja notranjega trga vrednostnih papirjev v primerih, ko ni dopustno ali ni smiselno ustanoviti družbe pooblaščenke;
  4. zahtevnih postopkih zbiranja pooblastil med notranjimi delničarji za glasovanje na skupščini družbe;
  5. neobstoju zakonskih podlag za obnavljanje notranjega lastništva zaposlenih v bodoče (udeležba zaposlenih pri dobičku oz. profit sharing).

4. 
Na podlagi zgoraj navedenih razlogov pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da čim prej celovito proučita stanje na obravnavanem področju in zagotovita sprejem ustreznih predpisov. Pri tem želimo posebej opozoriti na dolžnost, ki jo je Vladi RS na podlagi predlogov DEZAP, ZSSS in GZS določil že Državni zbor ob sprejetju Zakona o prevzemih. Gre za ťpripravo posebnega zakona, s katerim naj bi opredelili možnosti zaposlenih, da oblikujejo družbe pooblaščenke in se združijo v druge oblike povezav med delničarjiŤ (Poročevalec, št. 22 z dne 31.3.1998). Zakon naj bi bil predložen v obravnavo v tretjem četrtletju 1998.

Gospodarsko zbornico Slovenije in slovenske sindikate pa pozivamo, da realizacijo tovrstnih iniciativ aktivno podprejo preko Ekonomsko-socialnega sveta.

5. 
Priporočamo vsem podjetjem, ki imajo v osnovnem kapitalu tudi lastniški delež zaposlenih (ne glede na odstotek tega deleža), da čimprej izoblikujejo jasno lastno poslovno strategijo na področju bodočega organiziranja in razvoja notranjega lastništva zaposlenih z vidika doseganja večje poslovne uspešnosti. Glavni nosilci oblikovanja omenjene strategije znotraj posameznega podjetja naj bi bili uprava, svet delavcev in sindikat, ki bi morali v ta name tudi vzpostaviti ustrezno medsebojno sodelovanje in usklajevanje (npr. ustanovitev posebnega koordinacijskega telesa).

6. 
Združenje svetov delavcev Slovenije in DEZAP – Združenje za lastništvo zaposlenih se zavezujeta vsem subjektom iz prejšnje točke pri njihovih aktivnostih zagotoviti vso potrebno strokovno podporo. Pri tem bo

a) Združenje svetov delavcev

  • preko revije Industrijska demokracija zagotavljalo širše informiranje, izobraževanje in osveščanje o pomenu notranjega lastništva za poslovno uspešnost podjetij ter seznanjanje vseh zainteresiranih dejavnikov z aktualnimi dogajanji na tem področju;
  • koordiniralo dejavnost svetov delavcev v podporo razvoju notranjega lastništva;
  • zagotavljalo povezavo z DEZAP-om kot glavnim nosilcem dejavnosti na tem področju,

b) DEZAP – Združenje za lastništvo zaposlenih

  • skrbelo za znanstveno in strokovno proučevanje sistema notranjega lastništva v Sloveniji;
  • aktivno delovalo v smeri zagotavljanja ustreznega zakonodajnega okvira ter ugodnejše splošne klime za bodoči razvoj lastništva zaposlenih v slovenskih podjetjih;
  • s svojimi strokovnimi sodelavci zagotovilo vsestransko strokovno podporo (posebej na pravnem in organizacijskem področju) vsem tistim podjetjem, ki se bodo odločila za organiziran razvoj notranjega lastništva ter
  • zagotavljalo posebne ugodnosti in strokovno pomoč svojim članom.