Smo delniška družba v 100-odstotni tuji lasti. Že več kot pol leta imamo izvoljen in konstituiran svet delavcev, vendar ne moremo izvoliti svojih predstavnikov v nadzorni svet podjetja, in sicer preprosto zaradi tega, ker statut družbe sploh ne predvideva dvopartitne sestave tega organa. Kljub večkratnim pozivom upravi, da se zadeva uredi, stanje še naprej ostaja enako. Ali je mogoče izpodbijati veljavnost sedanjega statuta in kako naj svet delavcev ukrepa?

Statut vaše družbe ne določa predstavništva delavcev v nadzornem svetu, zaradi česar je delavcem onemogočeno realizirati eno izmed najpomembnejših zakonsko določenih oblik kolektivne participacije pri upravljanju.

Po določbi 153. člena Ustave RS morajo biti podzakonski predpisi in splošni akti v skladu z ustavo in zakoni. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS št. 42/93) pa v 1. odst. 79. člena določa, da se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, ki ne sme biti manjše od ene tretjine in ne večje od polovice članov NS, določi s statutom družbe.

Evidentno je torej, da statut vaše delniške družbe, ki ne ureja omenjenega vprašanja, ni v skladu z zakonom, ignoriranje pobud sveta delavcev za ustrezno dopolnitev statuta s strani pristojnih organov družbe pa predstavlja zelo hudo kršitev zakonsko zagotovljenih pravic delavcev, ki bi utegnila predstavljati celo kaznivo dejanje “kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju” po določbi 200. člena Kazenskega zakonika RS. Ta namreč določa: “Kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem izvrševanje pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.”

V tej zvezi se odpira tudi vprašanje odgovornosti pristojnega notarja za omenjeno neskladnost statuta z veljavno zakonodajo. Po določbi 1. odst. 183. člena Zakona o gospodarskih družbah mora biti namreč statut delniške družbe izdelan v obliki notarskega zapisa. Skladno z določili Zakona o notariatu pa bi bil dolžan notar pred sestavo notarske listine opozoriti na omenjeno nezakonitost, zaradi katere utegnejo biti konkretne določbe statuta družbe o nadzornem svetu izpodbojne. Za ugotavljanje morebitne odgovornosti notarja je pristojna Notarska zbornica Slovenije.

Nadaljevanje protipravnega stanja, v katerem je delavcem onemogočeno uresničevanje pravice do sodelovanja v nadzornem svetu družbe, je seveda popolnoma nedopustno. Zato je treba doseči takojšnjo uskladitev statuta družbe z veljavnim Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V ta namen pridejo v poštev zlasti naslednji načini ukrepanja s strani sveta delavcev:

1.

Svet delavcev naj naslovi tudi pisno zahtevo na upravo družbe, da brez odlašanja pripravi predlog za ustrezno dopolnitev statuta in nemudoma skliče skupščino družbe, ki je pristojna sprejemati spremembe in dopolnitve statuta. Hkrati je treba upravo pozvati naj se v primernem roku do te zahteve opredeli in o tem obvesti svet delavcev zaradi morebitnega nadaljnjega ukrepanja.

2.

Istočasno naj svet delavcev naslovi ustrezno pobudo tudi na notarja, ki je statut izdelal v obliki notarskega zapisa. Kolikor notar ne bo posredoval v okviru svojih pristojnosti, naj svet delavcev o tem obvesti Notarsko zbornico Slovenije zaradi morebitnega ugotavljanja njegove odgovornosti skladno s statutom zbornice.

3.

Če v določenem roku s strani pristojnih organov ne bodo storjeni omenjeni ukrepi za takojšnjo odpravo sedanjega protipravnega stanja, mora svet delavcev zahtevati ukrepanje inšpektorja za delo na podlagi določbe 2. člena Zakona o inšpekciji dela, ki je dolžan v skrajnem primeru zoper odgovorne osebe podati tudi kazensko ovadbo v smislu že citirane določbe 200. člena KZ RS.

4.

V skrajnem primeru pa svetu delavcev seveda ostaja tudi možnost sodnega uveljavljanja zakonsko zagotovljenih pravic do sodelovanja pri upravljanju. Vprašanje možnosti izvolitve predstavnikov delavcev v nadzorni svet po določbi 5. odst. 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94) namreč predstavlja podlago za možno sprožitev kolektivnega spora, v okviru katerega lahko sodišče skladno z določbo 57. člena istega zakona razveljavi sporna določila statuta kot splošnega akta in jih po potrebi delno ali v celoti nadomesti s svojim sklepom.