Uprava je poslala svetu delavcev v mnenje predlog Pravilnika o poslovni skrivnosti. Na kaj naj bo svet delavcev pri tem posebej pozoren?
Z vidika sveta delavcev so ti pravilniki zelo pomembni predvsem zaradi tega, ker z njihovo pomočjo – če so neustrezni – ponekod poskušajo institut poslovne skrivnosti zlorabiti med drugim tudi za prekinjanje logičnih in nujnih povezav med sveti delavcev in njihovimi predstavniki v organih družbe. Tako naj bi bilo, npr. vse, kar se dogaja na nadzornem svetu (NS) oz. upravnem odboru (UO), “poslovna skrivnost”, zaradi česar predstavniki delavcev v tem organu ne morejo niti predhodno pridobivati stališč in usmeritev sveta delavcev kot svoje »baze« za odločanje na NS/UO, niti ne smejo poročati o sprejetih odločitvah NS/UO, kar je seveda povsem nesprejemljivo in v nasprotju z duhom in črko ZSDU.
Ne gre namreč pozabiti, da ZSDU s tem, ko v 68. členu izrecno določa dolžnost članov sveta delavcev glede varovanja poslovnih skrivnosti družbe, očitno predpostavlja, da ima svet delavcev za učinkovito uresničevanje svojih zastopniških funkcij načeloma pravico tudi do vpogleda v informacije, ki sicer štejejo kot poslovna skrivnost. Zgolj dejstvo, da je določen podatek s strani NS/UO označen kot poslovna skrivnost, torej nikakor še ne pomeni, da svet delavcev z njimi avtomatično ne sme biti seznanjen s strani svojih predstavnikov v tem organu. Konec koncev, kako naj izvaja nadzor nad njimi in njihovim delom (v obliki zakonsko določene pravice do odpoklica), če pa enostavno sploh ne ve kaj in kako v resnici odločajo kot člani NS/UO.
Zato vedno priporočamo svetom delavcev, da skušajo v te pravilnike vnesti ustrezne določbe, ki bi tovrstne »komunikacijske blokade« preprečile. V tem smislu so pomembne predvsem določbe o “stopnjah” poslovne skrivnosti ter o načinu ravnanja s poslovnimi skrivnostmi, ki so predmet obravnave na NS/UO.
Gre predvsem za to, da mora biti vsaka poslovna skrivnost označena z eno od treh (lahko tudi več) temeljnih stopenj zaupnosti, od katerih je samoumevno odvisen tudi krog ljudi, ki sme zanjo zvedeti, na primer:
– “strogo zaupno” – informacije lahko dobijo samo člani uprave in NS/UO ter posebej pooblaščene druge osebe;
– “zaupno” – informacije lahko dobijo vsi organi družbe in delavska predstavništva, vključno s svetom delavcev, vendar morajo člani informacije varovati kot zaupne in jih ne smejo sporočati naprej delavcem;
– “interno” – informacije so dostopne vsem delavcem, ne pa tudi zunanjim osebam.
In skladno s tem naj bi se (posamično) presojalo in označevalo tudi vsako posamezno gradivo ali drugi podatki za NS/UO, ki seveda po nobeni logiki ne morejo biti poslovna skrivnost kar a priori. Posebej pa velja v tem pogledu v pravilnik dodati še nekaj specifičnih določb o pogojih za določitev teh gradiv in podatkov kot poslovno skrivnost in o ravnanju z njimi. Na primer, da:
– so lahko dnevni redi, gradiva, vsebina razprav ter sklepi in zapisniki sej organov družbe določeni kot poslovna skrivnost le, če posamezen organ tako odloči z obrazloženim sklepom (s tem, da če predsednik organa ob sklicu seje označi vabilo in gradivo za sejo kot poslovno skrivnost, mora biti ta odločitev na seji naknadno potrjena, v nasprotnem se oznaka zaupnosti umakne);
– se listine in dokumenti, ki so poslovna skrivnost, evidentirajo v posebnem registru, v katerem se posebej vpiše tudi podatek o „stopnji tajnosti« konkretnega dokumenta v skladu z zgoraj predlagano (ali drugo podobno) klasifikacijo;
– lahko predstavniki delavcev v organih družbe (nadzorni svet, uprava, upravni odbor) člane sveta delavcev, ki jih zakon posebej zavezuje k varovanju poslovnih skrivnosti, seznanijo z vsemi podatki iz prve alineje, razen s tistimi, ki so utemeljeno označeni kot strogo zaupni in morajo ostati izključno v krogu članov uprave in nadzornega sveta oziroma upravnega odbora.
– morajo biti člani sveta delavcev pred obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti NS/UO posebej opozorjeni na podatke, ki so poslovna skrivnost;
– lahko člani sveta delavcev, ki pri svojem delu v tej funkciji izvejo podatke, ki so poslovna skrivnost, te podatke sporočajo naprej delavcem le, če so označeni zgolj z oznako ”interno”, in podobno.