Skladno z določili 73. do 77. člena ZSDU smo oblikovali svet delavcev kapitalsko povezanih družb. V zvezi z nadaljnjim delovanjem tega organa se zastavlja zlasti vprašanje, ali je tudi na tej ravni potrebno skleniti poseben participacijski dogovor, čeprav ga zakon izrecno ne predpisuje?

Če izhajamo izključno iz določil 73. do 77. člena ZSDU, sta vsebina in način dela sveta delavcev na ravni koncerna (opomba: le v koncernskih oblikah kapitalskega povezovanja družb je namreč skupni svet delavcev sploh smiseln) dejansko zelo skopo urejena. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da v načelu vse določbe zakona, ki se nanašajo na svet delavcev družbe, smiselno veljajo tudi za koncernski svet delavcev. Zakon namreč v večini svojih določil govori le o svetu delavcev, pri čemer ne ločuje različnih možnih ravni njegovega organiziranja.

To pa pomeni, da so vsa razmerja med upravo obvladujoče družbe in koncernskim svetom delavcev v bistvu enaka kot na ravni odvisne družbe ali kapitalsko nepovezane družbe. Zato je tudi sklenitev participacijskega dogovora na ravni koncerna smiselna v enaki meri kot v vseh drugih primerih. Popolnoma jasno je namreč, da je ustanavljanje svetov delavcev koncernov nesmiselno, če vodstva koncernov do njih ne bodo imela nikakršnih obveznosti v smislu participacije pri odločanju.

Pomanjkljivost zakona v obravnavanem smislu je zaenkrat ta, da predvideva ureditev pristojnosti koncernskega sveta kar v okviru sporazuma o njegovi ustanovitvi. Vendar pa je ta sporazum le enostranski akt svetov delavcev – ustanoviteljev, ki uprave koncerna kot tak pravno ne zavezuje. Iz tega razloga je potrebno skleniti tudi participacijski dogovor kot dvostransko obvezujoč akt. Glede tega se, kot rečeno, analogno uporabljajo določila ZSDU, ki se nanašajo na participacijski dogovor v kapitalsko nepovezanih družbah.

Glede vsebine participacijskih pravic sveta delavcev na ravni koncerna je treba opozoriti na določbo 1. odst. 75. člena ZSDU, ki pravi, da je koncernski svet delavcev pristojen za obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delavcev vseh kapitalsko povezanih družbah. V praksi bo torej treba najti ločnico med t. i. internimi upravljalskimi vprašanji obvladujoče družbe ter upravljalskimi odločitvami, ki neposredno zadevajo poslovanje njenih odvisnih družb, kar pa je vsekakor precej zahtevno opravilo.