Ali zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zagotavlja ustrezne materialne in druge pogoje za delo delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, podobno kot jih zagotavlja članom sveta delavcev?
Na žalost je treba ugotoviti, da je prav vprašanje ureditve pogojev za delo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ena največjih pomanjkljivosti ZSDU. Poglavje o delavskih predstavnikih v organih družbe je bilo namreč v zakon uvrščeno šele v zadnji fazi sprejemanja zakona, kar je tudi razlog, da je zakon v tem delu nekonsistenten v primerjavi s tistim delom, ki podrobneje ureja način in pogoje za delo sveta delavcev.
Največja pomanjkljivost v tem smislu je prav gotovo v dejstvu, da ZSDU predstavnikom delavcev v nadzornem svetu ne zagotavlja popolne delovnopravne imunitete, čeprav bi jo le-ti verjetno potrebovali še bistveno bolj kot jo potrebujejo člani sveta delavcev. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je sicer kasneje določil ZDR v 113. členu tudi za te predstavnike, vendar tovrstno varstvo predstavlja samo del tistega, kar v tem smislu (širše) zagotavlja 67. člen ZSDU članom sveta delavcev. Prav tako zakon predstavnikom delavcev v nadzornem svetu ne zagotavlja potrebnega časa za priprave na seje, možnosti in ustreznega števila prostih delovnih dni za izobraževanje, možnosti koriščenja zunanje strokovne pomoči in tako dalje.
Ob prvem resnejšem spreminjanju ZSDU bo torej vsekakor treba omenjene pomanjkljivosti ustrezno odpraviti. Zaenkrat pa je v praksi ta problem možno rešiti le preko participacijskega dogovora, s katerim bi moral svet delavcev svojim predstavnikom v nadzornem svetu izboriti najmanj enake pogoje za delo kot jih ima sam. Žal pa v praksi sveti delavcev ob sklepanju participacijskih dogovorov na to pogosto preprosto pozabijo. Res pa je, da v boljših podjetjih kljub pomanjkljivi zakonski ureditvi s tem že sedaj nimajo resnejših problemov.