Po določilih ZSDU svet delavcev ob obstoju določenih pogojev od delodajalca lahko zahteva poklicne predstavnike sveta delavcev. Ali je tako delovno mesto potrebno sistemizirati? Ali je potrebno speljati celoten postopek posvetovanja s svetom delavcev in pridobiti mnenje sindikatov?

Kar zadeva vprašanje sistemiziranja delovnega mesta profesionalnega člana sveta delavcev sta relevantni predvsem mnenji Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Delovno mesto predsednika sveta delavcev ne sodi v »redno« sistemizacijo delovnih mest (in v tovrstni splošni akt delodajalca), ampak ga je treba sistemizirati posebej. In sicer v participacijskem dogovoru in v konkretni pogodbi o zaposlitvi za to delo, ki sicer ni »delovno mesto« v okviru »rednega« delovnega procesa pri delodajalcu, ampak je »funkcija«. Postopka za eno in drugo pa sta seveda povsem ločena in medsebojno nepovezana, tako da vas zakonske določbe o postopku sprejemanja sistemizacije delovnih mest po sistemu skupnega posvetovanja (91. do 94. člen ZSDU) glede tega ne zavezujejo. Ker torej pri tem ne gre za spremembo splošnega akta o sistemizaciji DM, pravno-postopkovno gledano tudi ni potrebno zahtevati mnenja sindikata v smislu prvega odstavka 10. člena ZDR-1. Seveda pa je treba pri tem »dogovarjanju« (zaradi primerljivosti vrednotenja) kolikor je mogoče vseeno upoštevati splošno metodologije za sistemizacijo in vrednotenje delovnih mest v konkretnem podjetju.

Na splošno se je torej treba zavedati, da v danem primeru ne gre za opravljanje dela »rednega« delovnega procesa pri delodajalcu, ampak za specifično »funkcijo«. Zato profesionalni delavec na tej funkciji preprosto že po logiki stvari pri svojem delu ne more biti – razen glede splošnih pravil reda in discipline ter varstva pri delu v podjetju – podvržen ne direktivni in ne disciplinski oblasti delodajalca, ampak je – če malce poenostavimo – v teh pogledih njegov »delodajalec« lahko izključno le svet delavcev (tako glede odrejanja vsebine kot tudi načina dela, izrabe delovnega časa in dopustov ter drugih odsotnosti z dela ipd.). Pri tem je povsem nepomembno, v kateri »organizacijski oddelek« (običajno je to splošno-kadrovski) je formalno uvrščen z »organigramom« podjetja – v delovnem smislu je profesionalni član sveta delavcev »podrejen« izključno samo svetu delavcev, ne morda direktorju ali vodji konkretne organizacijske enote. Če bi bil profesionalni član v tem pogledu kakorkoli »podrejen« delodajalcu, bi namreč ta funkcija v celoti izgubila svoj temeljni smisel in namen.

Eno ključnih vprašanj pri opredeljevanju tega »delovnega mesta« v participacijskem dogovoru in konkretni pogodbi o zaposlitvi je torej – kako zagotoviti njegovo popolno neodvisnost od njegovih »formalno nadrejenih« v poslovnem procesu. Poleg tega pa je treba ob sklepanju tovrstnih pogodb o zaposlitvi upoštevati še nekaj drugih »specifik« (npr. pravico do vzdrževanja stika s stroko na prejšnjem delovnem mestu tudi med trajanjem mandata na tej funkciji zaradi možnosti vrnitve na isto delo po prenehanju mandata; zagotovila za čas po prenehanju mandata itd.).