ŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijoŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijo
  • Domov
  • Aktualno
    • Splošne aktualnosti
    • Informacije, ukrepi in priporočila – COVID-19
    • Praktične izkušnje svetov delavcev – COVID-19
  • Izobraževanja
    • Izobraževanja, posveti, delavnice
    • Certifikat ZSDS
    • Izobraževanje posebej za vaše podjetje
  • Vprašanja in odgovori
    • Splošna vprašanja
    • Volitve sveta delavcev
    • Organiziranost in pogoji za delo sveta delavcev
    • Izvajanje participacijskih pristojnosti sveta delavcev
    • Svet delavcev kapitalsko povezanih družb
    • Predstavniki delavcev v organih družbe
  • Stroka
    • Koristne informacije
    • Priporočila združenja
    • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Beremo za vas
  • Naša založba
    • Revija Ekonomska demokracija
      • Splošno o reviji / naročilnica
      • Arhiv revij Ekonomska demokracija v PDF obliki
      • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Knjige
      • Ekonomska demokracija v 21. stoletju
      • Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma
      • Participativni management
      • Perspektive razvoja sistema industrijske demokracije
    • Priročniki
      • Splošni priročnik za delavsko soupravljanje
      • Vsebina in priprava programa dela svetov delavcev
      • S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja
  • O nas
    • Kdo smo
    • Včlanitev v združenje
    • Kontakt
  • Za člane
    • Uporabna strokovna gradiva
    • Gradiva za certifikat ZSDS
    • Vzorci splošnih in drugih aktov
    • Interne informacije in pobude združenja
  • Članski forum
    • Članski forum za izmenjavo soupravljalskih izkušenj in dobrih praks
  •    

  •    
  •    

Zakonitost “stavke za soupravljanje”

  • Domov
  • Koristne informacije
  • Zbirka vprašanj in odgovorov iz prakse za prakso
  • Zakonitost “stavke za soupravljanje”

V našem podjetju delodajalec permanentno krši zakonske pravice sveta delavcev do sodelovanja pri upravljanju po ZSDU. Preprosto jih ignorira, tako da svet delavcev ostaja brez vseh potrebnih (in predpisanih) informacij in brez možnosti skupnega posvetovanja in soodločanja v skladu z zakonom. Pod temi pogoji se postavlja pod vprašaj smiselnost nadaljnjega obstoja sveta delavcev. Ali ga sindikat lahko podpre s stavko oziroma drugimi oblikami sindikalnega boja, da bi mu delodajalec zagotovil vsaj elementarne pogoje za njegovo delovanje v skladu z zakonom?

Prvi odstavek 1. člena veljavnega Zakona o stavki pravi: »Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.« Nobenega dvoma ni, da pravica do soupravljanja sodi med »pravice iz dela«. Odprto vprašanje je torej le, ali je to pravico, ki je sicer po 75. členu Ustave RS ustavna pravica delavcev, šteti med tako pomembne in »močne« pravice, da uporaba stavke za njeno obrambo ne bi bila mogla biti v primeru sodnega spora morda obravnavana kot »nesorazmerna«.

O tem je že večkrat odločilo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer pritrdilno. Sodelovanje delavcev pri upravljanju je v pravnem redu Slovenije opredeljeno kot ena od »človekovih pravic in temeljnih svoboščin« (6. točka obrazložitve k odločbi US RS, št. U-I-160/03-8). V obrazložitvi odločbe US RS, št. U-I-302/97, je pod točko B)-I glede tega zelo decidirano zapisano: »Ustava v 75. členu zagotavlja delavcem pravico do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih organizacijah. Ta pravica sodi po svoji naravi v okvire norm o človekovih pravicah, ki morajo biti zagotovljene vsem in ki terjajo posebno intenzivno pravno varstvo.« Nobenega dvoma torej ni, da gre v tem primeru za »ekonomsko in socialno pravico delavcev iz dela«, ki je hkrati celo ena od ustavno zagotovljenih »človekovih pravic in temeljnih svoboščin«. Močnejših oziroma bolj neodtujljivih pravic torej sploh ni, zato mora uživati absolutno pravno varstvo. Glede njenega varstva v zakonsko določenih okvirih torej ni mogoče pravno tehtati, ali in koliko posegajo v pravice drugih.

Formalnopravnih problemov z morebitno tovrstno »podporo« sindikatov svetom delavcev in celotnemu sistemu delavske participacije torej ni. In dejstvo je, da bi bila v mnogih primerih v praksi takšna podpora tudi zelo potrebna in dobrodošla, kajti svetom delavcev je uporaba metod sindikalnega boja že po zakonu (7. člen ZSDU) prepovedana. Zato si, kadar so jim s strani delodajalca kršene njihove pravice glede vključevanja v poslovno odločanje, sami žal tudi ne morejo prav veliko pomagati. Zlasti še, ker se je arbitražno reševanje medsebojnih sporov po ZSDU v praksi žal izkazalo kot precej neučinkovito, enako pa velja glede inšpekcijskega nadzora. Prav dejstvo, da doslednega uresničevanja ZSDU v praksi v večini primerov (posebej če gre za »permanentno« in generalno kršenje, kakršnega navajate v vprašanju) ni mogoče učinkovito zagotoviti z neprestanim sprožanjem arbitražnih in prekrškovnih postopkov s strani sveta delavcev, govori v prid možnosti uporabe stavke v ta namen. Res pa je, da stavka ne more biti »prva« izbira. Kljub vsemu je načeloma treba prej poskusiti z uporabo omenjenih pravnih poti, šele če se te v konkretnem primeru izkažejo kot neučinkovite, pride v poštev tudi uporaba stavke kot skrajnega sredstva sindikalnega boja.

Večji problem v praksi je dejanska pripravljenost sindikatov za tovrstno angažiranje. Mnogi sindikati so namreč v svoji »teoriji« svete delavcev prepoznali kot svojo konkurenco, kar je seveda – zlasti še glede na sedanjo zakonsko ureditev nalog in pristojnosti obeh vrst delavskih predstavništev – povsem neutemeljeno. Sindikati in sveti delavcev imajo po veljavni zakonodaji različne naloge in si – ob pametnem delovanju v praksi – v resnici sploh ne morejo konkurirati. Sindikati naj bi v zastopniškem smislu v imenu vseh delavcev »pokrivali« področje urejanja klasičnih delovnih razmerij, urejenih z ZDR in kolektivnimi pogodbami, sveti delavcev pa procese vključevanja (vseh) zaposlenih v poslovno odločanje v podjetjih. Načeloma naj se torej po veljavni zakonodaji področji dela sindikatov in svetov delavcev ne bi »prekrivali«, pač pa naj bi se dopolnjevali in nadgrajevali, zato tudi ne bi smelo prihajati do t. i . konkurenčnega delovanja. Obe vrsti delavskih predstavništev bi morali pravzaprav delovati kot nekakšen enoten »delavski blok«.

Tudi ZSDU sindikatom priznava močan neposreden interes glede zagotavljanja pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju skozi t. i. iniciativno (17. člen), kadrovsko (27. člen) in nadzorno (48. člen) funkcijo. Nobenega dvoma zato ni, da jim je priznana tudi uporaba sredstev in metod sindikalnega boja za obrambo te pravice pred kršenjem s strani delodajalcev. Odgovor na vaše vprašanje je torej absolutno pozitiven. Sindikati bi po mojem mnenju morali vsestransko, tudi z grožnjo in v končni posledici z dejanskim organiziranjem stavke, podpirati svete delavcev pri uresničevanju njihovih zakonskih pravic, pri čemer takšne stavke – pod prej navedenimi pogoji – ne morejo biti prepoznane kot nelegitimne.

Iskalnik po spletni strani

Zadnje objave

Šikaniranje delavskih predstavnikov: Dodatna prijava kršitev na IRSD in pobuda za uvedbo postopka o prekršku
marec 17, 2023
Izšla je nova številka revije Ekonomska demokracija
marec 06, 2023
Javni poziv ZSDS: Ne zgledujte se po Svetu delavcev Save Turizma!
marec 02, 2023
Delavski predstavniki in poslovne finance: Računovodstvo niso finance, tako kot dobiček ni denar
februar 20, 2023
Nova tema na članskem forumu ZSDS: “Vprašanje pravilnika o napredovanju in nagrajevanju”
januar 30, 2023

Objave po kategorijah

  • Članski forum
  • Informacije, ukrepi in priporočila v zvezi s pojavom Koronavirusa COVID-19
  • Izobraževanja
  • Praktične izkušnje svetov delavcev pri delovanju v kriznih razmerah epidemije koronavirusa
  • Revija ekonomska demokracija
  • Splošne aktualnosti
  • Splošno
  • Strokovni članki
  • Vprašanja in odgovori iz prakse za prakso

Revija Ekonomska demokracija

Knjige in priročniki

Naročite se na obvestila

Obveščali vas bomo o aktualnih novostih in dogodkih.



S prijavo na e-novice se strinjate s pogoji uporabe.

Kontaktni podatki

  •   [email protected]
  •   + 386 (04) 231 44 70
  •   Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj

Stroka

  • Koristne informacije
  • Strokovni članki
  • Naša založba

Ponudba

  • Izobraževanja
  • Certifikat ZSDS
  • Izobraževanja za podjetje
  • Revija Ekonomska demokracija

O nas

  • Kdo smo
  • Kontakt

LANGUAGE

  • English

© 2019 ŠCID

  • Pravno obvestilo