Ta tema vsebuje 7 odgovorov, ima 1 glas, in jo je nazadnje posodobil/a Daniel Berkach 5 mesecev, 3 tednov nazaj.
-
AvtorPrispevki
-
Danijel Tkalec – MM Količevo d.o.o.Pozdravljeni,
v našem svetu delavcev se srečujemo z izredno perečim vprašanjem pravne »ne/ureditve« nadurnega dela, ki mu mi rečemo »dežurstvo oziroma pripravljenosti na domu«, in na katerega že nekaj časa opozarja naša ekipa vzdrževalcev, a ga, kot ugotavljamo, veljavni ZDR-1 posebej ne ureja, z internimi akti v podjetju pa prav tako nimamo glede tega urejeno ničesar.
Zelo pa dvomimo, da je mogoče zaposlenemu dati zgolj »dodatek za dežurstvo na domu”, na podlagi tega pa potem kršiti zakonsko omejitev ur, ki jih zaposleni oddela dodatno v popoldanskem in nočnem času. S tem bi namreč kupili odpustek, da ni potrebno upoštevati osnovne zakonodaje o delovnem času. Dodatek “”dežurstvo na domu” je namreč dodatek, da je zaposleni cel teden 24/7 pripravljen na vpoklic in se potem na zahtevo “delodajaca” TAKOJ odpravi na delo. To pa še nima nič z maksimalnim številom ur, ki jih lahko v enem dnevu/tedno/mesecu/letu oddela. Dogaja se, da so vzdrževalci ponoči vpoklicani. zjutraj pa “dajejo ure”, da grejo lahko spat. Gre za nevzdržno psihično in fizično breme.
Običajni odgovor, ki ga dobimo je, da je bilo vedno tako in da nam v delovnih pogodbah piše, da smo dežurni. Naj dodam, da v pogodbi piše »občasno dežurstvo« in ni zapisan urnik pripravljenosti na delo in količina tega dela. Izgovor je tudi, da ni dovolj ljudi. Sprašujejo nas po predlogih rešitve. Postavljajo nas v pozicijo, da moramo zaposleni sedaj urejati pomankanje kadra. Sicer smo veseli, da nas sprašujejo po mnenju, ker želimo sodelovati pri rešitvi konflikta, ampak menimo, da ni naše delo, da priskrbimo manjkajoči kader ali rešujemo nezakonit urnik.
Verjamemo, da nismo edini, ki se srečujemo s tem problemom, zato bomo vsekakor zelo hvaležni vsem članom združenja, ki nam morda lahko posredujejo svoje izkušnje in morebitne »dobre prakse« pri urejanju te problematike v svojih podjetjih.
Danijel Tkalec, Svet delavcev MM Količevo d.o.o.
Mato Gostiša – ŠCIDS pravno ureditvijo »dežurstev« oziroma t. i. pripravljenosti na domu je velik problem, ker je ta ureditev zelo pomanjkljiva, tako da ni nič nenavadnega, da v veljavnem ZDR-1 niste mogli najti odgovora na vaše dileme. Ta zakon kot splošni predpis s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij namreč omenjenega pravnega instituta »dežurstva« posebej sploh ne ureja, in sicer ne glede dopustnega trajanja in tudi ne glede plačila. Posebej ga urejajo le nekateri specialni zakoni s področja javnega sektorja (zdravstva, organizacije in dela policije, obrambe, zaščite in reševanja, veterinarstva. sodniške službe itd.), kamor pa vaša dejavnost ne sodi, ker spadate v zasebni sektor gospodarstva. V tem sektorju pa to problematiko urejajo samo nekatere (ne pa vse) panožne kolektivne pogodbe (KP), ali pa eventualno tudi posamezne podjetniške kolektivne pogodbe ali splošni akti pri posameznem delodajalcu.
Tako da je s tem, kot rečeno, v praksi res velik problem in nekega univerzalnega odgovora na vaše vprašanje na žalost preprosto ni. Treba bi bilo torej morda še enkrat preveriti vašo panožno KP (sam v KP za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, za katero predpostavljam, da velja tudi za vaše podjetje, nisem našel), ali pa pogledati vašo podjetniško KP, če jo imate, oziroma morebiten splošni akt družbe, če ta obstaja in ureja to problematiko. Kolikor torej kakršnakoli o navedenih avtonomnih pravnih ureditev obstaja, lahko skladno z 200. členom ZDR-1 od delodajalca (po potrebi pa tudi prek inšpekcije dela ali v skrajni fazi tudi prek sodišča) zahtevate odpravo morebitnih kršitev. Predvidevam pa, da te interne ureditve v podjetju zaenkrat nimate, kajti sicer verjetno tega problema, ki ste ga zaznali, niti ne bi bilo.
Skratka, z napotitvijo na katerikoli veljavni predpis, ki bi urejal to problematiko vam v danem primeru žal ne moremo pomagati. Edina rešitev je torej ta, da se sindikat in svet delavcev nemudoma angažirata s pobudo delodajalcu, da se ta problematika čim prej pravno uredi z ustreznimi internimi akti v podjetju. Najbolje bi bilo seveda v obliki sprejetja ali ustrezne dopolnitve podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki je dvostranski pravni akt, na vsebino katerega ima zato lahko sindikat povsem enakopraven vpliv, medtem ko so splošni akti (pravilniki ipd.) enostranski pravni akti, h katerim lahko obe delavski predstavništvi (sindikat in SD) podajata zgolj svoja – za delodajalca nezavezujoča – mnenja. Ureditev pa mora biti seveda taka, da bo ustrezala vsem specifikam vaše konkretne oblike tovrstnih dežurstev, ki se dejansko prakticira. Ti dve delavski predstavništvi sta torej v danem primeru edini lahko v konkretno pomoč pri reševanju tega vašega – vsekakor resnično težkega – problema. Zdi se, da druga rešitev tega vašega problema v danem primeru verjetno enostavno ne bo možna.
Priporočam vam, da si morda glede tega preberete še odgovor Ministrstva za delo na spletnem naslovu https://predlagam.vladi.si/predlog/8959/, ki podrobneje pojasnjuje zgoraj opisano stanje glede pravne ureditve obravnavane problematike.
Spodaj pa dodajam še dopolnitev našega zunanjega pravnega sodelavca, ki se je s to problematiko ureditve dežurstev oz. pripravljenosti na domu sicer večkrat srečeval pri svojem delu v sindikatu in je moj gornji odgovor na vaše vprašanje dopolnil še z nekaterimi opozorili in tudi s konkretnim primerom ureditve te problematike v eni izmed podjetniških kolektivnih pogodb, ki bi vam utegnil biti morda vsaj orientacijsko v pomoč pri morebitnih vaših pogajanjih z delodajalcem za ustrezno interno pravno ureditev tega področja tudi v vašem podjetju, katerih sprožitev sem vam priporočil v svojem odgovoru.
Lep pozdrav,
Mato Gostiša, ŠCID
* * *
S tem problemom sem se kot sindikalist velikokrat srečeval. Glede ureditve dežurstev je tako, da je zakon jasen (saj ne določa izjem, ko ni ogroženo zdravje in varnost ljudi ter premoženje – in v privatnem sektorju to skoraj nikoli ni), da tudi če je delavec dežuren (če na delo čaka na delovnem mestu, če pa delavec čaka na delo doma, pa je pravno pravilen izraz v pripravljenosti na domu), mora imeti najmanj 11 ur neprekinjenega počitka.
Torej 24 urna dežurstva oz pripravljenosti na domu (v nadaljevanju – pripravljenost) je nezakonita. Kvečjemu je dopustna maksimalno 13 urno dežurstvo oz pripravljenost na domu. Če pa npr delavec dela 8 ur ima zatem lahko še maksimalno 5 ur pripravljenosti. Za vsako uro, ko pa je poklican na delo, pa se mora ta ura šteti kot nadura, saj delodajalec ni delovnega procesa organiziral tako, da bi delavec točno vedel, kdaj bo delal. S tem pa delodajalec zamudi 1 dnevni rok po 4. odstavku 148 člena, ki določa, kaj je minimalno potrebno, da zaradi izrednih okoliščin, delodajalec delo “zapakira ” v redno delo, in torej ne plača “penala” nadurnega dodatka.
Seveda mora biti plačana tudi pripravljenost na domu. Povprečno je ta plačana okoli 20 % za eno uro. Kolikor je kdo vpoklican šteje tudi v kvoto maksimalnih tedenskih ur (56ur). Nadalje mora delodajalec plačati delavcu seveda potne stroške za vsak dodaten prihod in odhod z dela.
Pri teh zadevah ponavadi zaleže, da se delodajalca opozori, da pripravljenost na domu ne dopušča tega, da delavec nima vsaj 11 ur prostih. In če niti potem delodajalec tega ne upošteva, se s tem takoj gre na delovno inšpekcijo.
Te zadeve smo dobro uredili v eni od podjetniških kolektivnih pogodb, konkretne določbe iz te PKP, ki se nanašajo na to problematiko, pa predstavljam spodaj:
Konkretna ureditev problematike pripravljenosti na domu (dežurstev) v konkretni PKP:
To problematiko smo uredili v tarifnem delu PKP. In sicer tako, da se je jasno napisalo, da nadurno delo ne sme posegati v pravico do dnevnega in tedenskega počitka. V okviru pogajanj je bilo jasno, da če delavec pride na delo, ko je pisan na pripravljenost na delo, da se ta oddelana ura šteje kot nadura. Pripravljenost na delo doma smo omejili tudi s tem, da se lahko to delavcu odredi le za maks 10 dni na mesec. Namreč tudi če mora delavec minimalno priti na delo od doma, pripravljenost pomeni, da ne more potovati oz ne more prosto razpolagati s prostim delovnim časom (ne sme piti alkohola, ne sme iti na kakšno odaljeno lokacijo,…)
5. člen
Nadurno delo(1) Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa. Delodajalec lahko odredi delavcu nadurno delo le v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, ali v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih.
(2) Odreditev nadurnega dela ne sme posegati v pravico delavca do dnevnega in tedenskega počitka.
6. člen
Pripravljenost na domu — dežurstvoDelodajalec lahko v okviru razporeditve delovnega časa delavcu odredi, da je v pripravljenosti priti na delo, če bi ga delodajalec potreboval. V takšnem primeru se mora delavec odzvati na telefonski poziv in se v roku ene ure (v kar ne šteje potreben čas za vožnjo od doma do delovnega mesta) pripravljen na delo zglasiti na delovnem mestu.
13. člen
(1) Plačilo pripravljenosti na domu (dežurstvo) – najmanj 5% osnovne plače delavca za polni delovni čas in največ 10 dni na mesec
(2) Pripravljenost na domu se obračuna za čas, ko je delavec dejansko v pripravljenosti. Ure, ki jih delavec v času dežurstva dejansko dela, se plačajo po urni postavki za nadure kot del plače, ki se izplača pri plači izplačani za mesec v katerem je delavec dejansko delal.
Mojca Švab STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o.Pozdravljeni
tudi v Steklarni Rogaška se soočamo s problematiko pomanjkljive ureditve dežurstev kar delodajalec s pridom izkorišča.
Pred meseci smo poslovodstvo pozvali k takojšnjem pristopu reševanja omenjene problematike saj je delodajalec ne samo kršil zakonska določila ampak tudi ustvaril delovno okolje polno tenzij v smislu preobremenjenosti in tveganja za poškodbe oz nesreče na delovnem mestu. Zaznana problematika:
– Delavce se je napotilo na dežurstvo po 8 urah po prenehanju rednega delavnika – v primeru, da delavec ni bil poklican na intervencijo, delodajalec seveda ni kršil zakona; ker pa smo to smatrali kot ptencialno ogroženost saj delodajalec delavca postavi v tveganje, da pa lahko pride do kršitve ob poklicanosti na intervencijo že takoj po 8 urah počitka, smo takoj zahtevali, da se organizira proces dežuranja skladno z zakonodajo
– delavec je bil pogosto na osmaljenem delovnem mestu sam in uporabljal stroje, opravljal delo na višini ipd.
– delavec je bil zaradi pogostega dežuranja oz pripravljenosti na domu preobremenjenSkladno z ugotovljeno problematiko smo tako od poslovodstva opravičeno zahtevali:
– pridobi strokovno mnenje zunanjih inštitucij o škodljivosti preobremenjenosti vsled pogostega dežuranja
– zaposli dodatni kader na omenjenem oddelku, da bomo zagotovili zakonskim zahtevam in delavčevi pravicamKer imamo težave pri pridobitvi novega kadra saj poklicna deficitarnos pridobiva na širini, smo le to izkoristili kot argument, da moramo obstoječe zaposlene obdržati za vsako ceno, zato smo predlagali, da se jim plačilo za opravljeno intervencija dvigne za 50%, urna postavka za dežuranje na domu pa dvigne za 30%. Prav tako smo uspeli doseči, da gredo zaposleni v servisu skozi ponovni proces ocenitve saj smo mnenja, da sem jim se zaradi slabega opisa delovnega mesta – neznanja vodij, zgodila krivica.
Smo pa kot Svet delavcev med zaposlenimi dvignili složnost, saj brez te ni mogoče dosegati nekih željenih rezultatov. Ni pa bilo enostavno. Največkrat trčimo ob to, da zaposleni vedo povedat kaj je narobe, ne pa toliko kaj pričakujejo oz želijo. V prvi vrsti gre za kronično pomanjkanja zavedanja lastne vrednosti zaposlenega v delovnem procesu. Kar delodajalec seveda izkoristi.
Prepričana sem, če poslovodstvu ne bi predstvavili resnosti te problematike, bi še danem malomarno postopalo mimo zakonskih določil in mimo vseh vrednot ter delavčevih pravic.
Zato kar pogumno!
Mojca Švab
Danijel TKALEC, MM Količevo d.o.o.Pozdravljena Mojca
Zelo se vam zahvaljujem za vaše informacije.
Bolj ko se poglabljamo v problematiko, bom odkrivamo, kako neurejeno imamo to področje.
Sistem kot je, je bil 30 let nazaj še sprejemljiv. Sedaj se je tehnologija v takšni meri premaknila v smer avtomatike in računalništva, da vedno več dela pade na zaposlene na tem področju. Prav tako se je povečala proizvodnja. Povečalo se je število nadrejenih in vsi pritiskajo v nove in nove rekorde. Ampak to vse nekdo “plača”.Pozivam še koga naj pove kako je pri njih. Imajo/so imeli podobne težave in kako so jih rešili.
Lep pozdrav, Danijel TKALEC
Danijel Tkalec MM Količevo d.o.o.V vednost, kako smo uredili problematiko pripravljenosti na delo (dežurstvo) v MM Količevo d.o.o. s pomočjo Združenja svetov delavcev (ŠCID). To je bila za nas pereča problematika in neurejeno področje, ki je bilo desetletja nekaj samoumevnega. Dejansko pa je bilo nezakonito delo in nepotrebno poseganje v prosti čas zaposlenih vzdrževalcev. Veliko je pomagal novi direktor s pripravljenostjo na sodelovanje in reorganizacijo. Sicer se ni nič zgodilo samo od sebe in preko noči. Za tole smo potrebovali cca. 6 mesecev neprestanega opozarjanja, prepričevanja, pritiskanja, opominjanja …
Cilji nove organizacije:
• Vpoklice dežurnih sodelavcev omejiti le na upravičene (resne primere) okvar, ki ne morejo čakati in bi povzročile daljši izpad proizvodnje, z njo povezano gospodarsko škodo, ter jih vzdrževalec na izmeni ne more odpraviti.
• Zagotoviti dovolj počitka našim zaposlenim sodelavcem in preprečiti posamezne kršitve zakonodaje.
• Izboljšava organizacije dežurstva.Omejitev dela na 12 ur in zagotovljen DNEVNI POČITEK:
V primeru, da kaže, da se bi delo podaljšalo na več kot 12 ur, delavec o tem pravočasno obvesti vodjo
oddelka (npr. po 11 urah dela), da lahko reorganizira ekipo. Vodja oddelka se odloči o zamenjavi ali pa sam prevzame morebitni naslednji vpoklic. Dnevni delovnik dežurnih vzdrževalcev je omejen na 12 ur dnevno in jim pripada 12 ur dnevnega počitka, saj je njihov delovni čas razporejen enakomerno.
Delodajalec zagotavlja dnevni počitek (12 ur), čas počitka v času urnika (delovnika) pa plača 100% (kot čakanje na delo).Primeri:
Zaposleni dela od 07.00 do 15.00 ure (8 ur). Zaradi vpoklica se mora vrniti na delo ob 19.00 uri. Dela do 21.00 ure.NASLEDNJI DAN: lahko začne z delom ob 09.00 uri, od 07.00 do 09.00 bo imel plačani 2 uri kot 100% čakanje na delo.
Zaposleni dela od 07.00 do 15.00 ure (8 ur). Na delo se mora vrniti ob 23.00 uri in dela do 03.00 ure zjutraj. NASLEDNJI DAN: plačano 8 ur kot 100 % čakanje na delo.
Zaposleni dela od 07.00 do 15.00 ure (8 ur). Zaradi vpoklica (dežurstvo) se mora vrniti na delo ponoči ob 03.00 uri in dela do 07.00 ure zjutraj (4 ure). NASLEDNJI DAN: Od 07.00 do 15.00 ima 8 ur plačnih kot 100 % čakanje na delo in mora ostati na počitku do 19.00 ure.VELJAVNOST: poskusno od 1. 7. 2022 do 31. 12. 2022 za vse dežurne zaposlene.
Danijel Tkalec
predsednik Sveta delavcev MM Količevo d.o.o.
David Matjaž – BSH Hišni aparati d.o.o., NazarjePozdravljeni,
V našem podjetju imamo (predvsem IT-jevci) praktično enake težave oz. izzive kot so tukaj že navedeni. Tematiko smo pričeli aktivneje naslavljati letos (po 15 letih “kvazi urejene pripravljenosti na domu” so se razmere bistveno spremenile), vendar pa smo še daleč od urejenega. Ker je težko doseči razumevanje vodilnih (sploh v luči trenutnoh težjih ekonomskih oz. tržnih razmer), se obračamo v smeru SD in sindikata, cilj pa je prav tako, da zadevo spravimo na nivo dopolnitve PKP. Vendar ne gre pričakovati kakšnega rezulatata v tem letu… bom pa poskusil poročati o napredku.
Lp,
David Matjaž
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
Danijel TKALEC – MM Količevo d.o.o.Pozdravljeni
Update 2024:
Ker sta sindikat in podjetje v enega od aneksov PKP dodala stavek, da imajo vsi zaposleni v podjetju neenakomerni delovni čas (do sedaj ni bilo jasno definirano nikjer), smo dobili pravila in omejitve neenakomernega delovnega časa:
– Maksimalni dnevni delovni čas vsem v podjetju se je vsem povečal na 13 ur (torej 11 ur počitka na med dvema delovnima dnevoma).
– Referenčno obdobje za poravnavo ur imamo definirano kot 12 mesecev.Stanje dela dežurnih zaposlenih se je izboljšalo. Čeprav je to še vedno zelo nezaželeno delo, ga zaposleni malo lažje tolerirajo, ker vedo, da bodo po opravljenem vpoklicu šli domov in lahko spali (glej zapis zgoraj).
lp, Danijel TKALEC
Daniel BerkachV Sloveniji je delo, ki ga imenujemo “na voljo ali pripravljenost doma” https://www.sindikat-policistov.si/pripravljenost-na-delovnem-mestu-pojasnilo-obvestilo-%C4%8Dlanstvu, specifična oblika nadur, ki se lahko nanaša na obdobja, ko zaposleni niso aktivno na delovnem mestu, vendar morajo biti na voljo za delo po potrebi. Takšne oblike dela so pogosto urejene v kolektivnih pogodbah ali internih pravilnikih podjetij.
Čeprav zakonodaja določa osnovna pravila o delovnem času in nadurah, specifični pogoji za “pripravljene doma” niso vedno podrobno regulirani. Delodajalci in zaposleni morajo v teh primerih pogosto skleniti dogovor, ki določa pogoje, pod katerimi bo zaposleni na voljo, in kako bo to vplivalo na plačilo ter druge pravice.
V praksi se to lahko razlikuje od podjetja do podjetja, zato je priporočljivo, da se zaposleni seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi, ki so določeni v njihovih pogodbah ali kolektivnih dogovorih.
-
AvtorPrispevki