ŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijoŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijo
  • Domov
  • Aktualno
    • Splošne aktualnosti
    • Informacije, ukrepi in priporočila – COVID-19
    • Praktične izkušnje svetov delavcev – COVID-19
  • Izobraževanja
    • Izobraževanja, posveti, delavnice
    • Certifikat ZSDS
    • Izobraževanje posebej za vaše podjetje
  • Vprašanja in odgovori
    • Splošna vprašanja
    • Volitve sveta delavcev
    • Organiziranost in pogoji za delo sveta delavcev
    • Izvajanje participacijskih pristojnosti sveta delavcev
    • Svet delavcev kapitalsko povezanih družb
    • Predstavniki delavcev v organih družbe
  • Stroka
    • Koristne informacije
    • Priporočila združenja
    • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Beremo za vas
  • Naša založba
    • Revija Ekonomska demokracija
      • Splošno o reviji / naročilnica
      • Arhiv revij Ekonomska demokracija v PDF obliki
      • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Knjige
      • Ekonomska demokracija v 21. stoletju
      • Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma
      • Participativni management
      • Perspektive razvoja sistema industrijske demokracije
    • Priročniki
      • Splošni priročnik za delavsko soupravljanje
      • Vsebina in priprava programa dela svetov delavcev
      • S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja
  • O nas
    • Kdo smo
    • Včlanitev v združenje
    • Kontakt
  • Za člane
    • Uporabna strokovna gradiva
    • Gradiva za certifikat ZSDS
    • Vzorci splošnih in drugih aktov
    • Interne informacije in pobude združenja
  • Članski forum
    • Članski forum za izmenjavo soupravljalskih izkušenj in dobrih praks
  •    

  •    
  •    

Notranje lastništva zaposlenih

  • Domov
  • Koristne informacije
  • Notranje lastništva zaposlenih

ODGOVORI NA NEKATERE KRITIKE DELNIČARSTVA ZAPOSLENIH V SLOVENIJI

1. 
Delničarstvo zaposlenih je slabo, ker onemogoča zunanji nadzor nad managementom podjetij. Vlogo nadzora nad managementom naj bi prevzeli zunanji lastniki (npr. investicijske družbe), kot je to normalno v kapitalističnem gospodarstvu.

Formula “zunanji nadzor = uspešen nadzor” ne drži! Obstajajo številni dokazi neuspešnega nadzora zunanjih lastnikov (znani primeri ameriških podjetij, v katerih si managerji kljub izgubam podjetja izplačujejo ekstremno visoke plače). Veliko avtorjev poudarja večje objektivne možnosti zaposlenih za kontrolo managementa kot tudi manjše stroške tovrstnega nadzora v primerjavi z zunanjim nadzorom.

2. 
Delničarstvo zaposlenih je slabo ker je v nasprotju z razvijanjem močne borze in aktivnega trgovanja z delnicami. Pomembna vloga borze in finančnih trgov je pa lastnost normalnega kapitalističnega gospodarstva.

Formula “uspešno gospodarstvo=pomembna vloga borze” (aktivnega trgovanja z delnicami) ne drži!

V nekaterih zelo uspešnih gospodarstvih (Nemčija, Japonska) ima borza obroben pomen. V vseh gospodarstvih (tudi v ZDA in VB, kjer borza ima neprimerno pomembnejšo vlogo) je borza kot vir financiranja v podjetjih šele na tretjem mestu (za financiranjem iz poslovanja in krediti).

3.
Slovenija zaradi lastništva zaposlenih ne bo zanimiva za tuj kapital.

Nasprotno, pred tujci se lahko pohvalimo z motiviranimi zaposleni!

Tuji vlagatelji bodo radi vlagali denar v podjetja, v katerih so zaposleni kot lastniki zainteresirani za uspešnost podjetja. Za tujega vlagatelja, ki bi želel imeti večinski delež v podjetju, bodo za podjetje (in kapital v njem) zainteresirani zaposleni prej motiv za vlaganje kot ovira. Za manjšinskega vlagatelja pa bo pomembno, kakšni načini zaščite manjšinskega deleža obstajajo (ne glede na to kdo ima večinski delež). Ko bo za tujce Slovenija spet “varna” (geografsko) in ko bomo v Sloveniji imeli razčiščena stališča do tujega kapitala (izražena v zakonodaji), bo lastništvo zaposlenih lahko konkurenčna prednost, ne pa ovira tujim naložbam.

4.
Delničarstvo zaposlenih je v Sloveniji slabo, ker onemogoča izplačevanje dividend zunanjim lastnikom.

Izplačevanje dividend ni vedno kazalec uspešnosti podjetja in prav tako ne uspešnosti nadzora nad managementom!

Lastniki so v svoji vlogi lahko aktivni ali pasivni. Instrument nadzora pasivnih lastnikov je “izhod” (prodaja delnic), instrument aktivnih lastnikov pa “glasovanje”. Pasivni lastniki glede na (ne)zadovoljstvo z delom managementa (ki ga ocenjujejo glede na vrednost delnice in višino dividende) obdržijo ali prodajajo delnice. Aktivni lastniki so pa soudeleženi v oblikovanju podjetniške strategije in so večinoma več kot samo delničarji v podjetju (so zaposleni, poslovni partnerji ali podobno). Osnovni cilj pasivnih lastnikov je visoka dividenda, osnovni cilj aktivnih pa večanje vrednosti podjetja (delnice). Management, zaskrbljen za svoj položaj, da bi preprečil prodajanje delnic (kot odgovor pasivnih lastnikov na neizplačevanje dividende), lahko izplačuje dividende tudi takrat, ko to ni v interesu podjetja in s tem ogroža njegov obstoj.

5. 
Slovensko delničarstvo zaposlenih je pojavna oblika samoupravljanja in ne pomeni “dejanske” privatizacije.

Gre za zmedo med oblikami lastnine (družbena in privatna) in oblikami upravljanja (samoupravljanje in upravljanje delniških družb). Delničarstvo zaposlenih je lastniška oblika, ki se od prej obstoječe družbene lastnine razlikuje po tem, da jasno določa (individualne) nosilce lastniške vloge (pravice in obveznosti, odgovornost). Organizacija podjetij kot delniških družb pa določa način upravljanja v njih.

Paradoksalno je imeti posredno lastništvo preko investicijskih skladov za “pravo privatno lastništvo”, osebno lastništvo zaposlenih (delavcev in managementa) pa za “kvazi-lastništvo”.

6.
Vloga zaposlenih lastnikov je konfliktna (nasprotni interesi zaposlenega in lastnika) in je verjetno, da bo kratkoročna drža zaposlenega (zainteresiranega za plačo) zmagala. Investicijske družbe so pa kot zastopniki kapitala “naravno” dolgoročno usmerjene.

Slovenska praksa pa kaže nasprotno. Zaposleni so zaradi želje po dolgoročni zaposlitvi pripravljeni sprejeti nižje osebne dohodke in se odpovedati dividendam. Veliko investicijskih skladov pa si tega ne more privoščiti. Zaradi tega črpanja denarja iz podjetij bi jim mogoče bolj ustrezalo ime “dezinvesticijski skladi”.

DEZAP – Združenje za lastništvo zaposlenih

Iskalnik po spletni strani

Zadnje objave

Šikaniranje delavskih predstavnikov: Dodatna prijava kršitev na IRSD in pobuda za uvedbo postopka o prekršku
marec 17, 2023
Izšla je nova številka revije Ekonomska demokracija
marec 06, 2023
Javni poziv ZSDS: Ne zgledujte se po Svetu delavcev Save Turizma!
marec 02, 2023
Delavski predstavniki in poslovne finance: Računovodstvo niso finance, tako kot dobiček ni denar
februar 20, 2023
Nova tema na članskem forumu ZSDS: “Vprašanje pravilnika o napredovanju in nagrajevanju”
januar 30, 2023

Objave po kategorijah

  • Članski forum
  • Informacije, ukrepi in priporočila v zvezi s pojavom Koronavirusa COVID-19
  • Izobraževanja
  • Praktične izkušnje svetov delavcev pri delovanju v kriznih razmerah epidemije koronavirusa
  • Revija ekonomska demokracija
  • Splošne aktualnosti
  • Splošno
  • Strokovni članki
  • Vprašanja in odgovori iz prakse za prakso

Revija Ekonomska demokracija

Knjige in priročniki

Naročite se na obvestila

Obveščali vas bomo o aktualnih novostih in dogodkih.



S prijavo na e-novice se strinjate s pogoji uporabe.

Kontaktni podatki

  •   [email protected]
  •   + 386 (04) 231 44 70
  •   Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj

Stroka

  • Koristne informacije
  • Strokovni članki
  • Naša založba

Ponudba

  • Izobraževanja
  • Certifikat ZSDS
  • Izobraževanja za podjetje
  • Revija Ekonomska demokracija

O nas

  • Kdo smo
  • Kontakt

LANGUAGE

  • English

© 2019 ŠCID

  • Pravno obvestilo