ŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijoŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijo
  • Domov
  • Aktualno
    • Splošne aktualnosti
    • Informacije, ukrepi in priporočila – COVID-19
    • Praktične izkušnje svetov delavcev – COVID-19
  • Izobraževanja
    • Izobraževanja, posveti, delavnice
    • Certifikat ZSDS
    • Izobraževanje posebej za vaše podjetje
  • Vprašanja in odgovori
    • Splošna vprašanja
    • Volitve sveta delavcev
    • Organiziranost in pogoji za delo sveta delavcev
    • Izvajanje participacijskih pristojnosti sveta delavcev
    • Svet delavcev kapitalsko povezanih družb
    • Predstavniki delavcev v organih družbe
  • Stroka
    • Koristne informacije
    • Priporočila združenja
    • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Beremo za vas
  • Naša založba
    • Revija Ekonomska demokracija
      • Splošno o reviji / naročilnica
      • Arhiv revij Ekonomska demokracija v PDF obliki
      • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Knjige
      • Ekonomska demokracija v 21. stoletju
      • Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma
      • Participativni management
      • Perspektive razvoja sistema industrijske demokracije
    • Priročniki
      • Splošni priročnik za delavsko soupravljanje
      • Vsebina in priprava programa dela svetov delavcev
      • S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja
  • O nas
    • Kdo smo
    • Včlanitev v združenje
    • Kontakt
  • Za člane
    • Uporabna strokovna gradiva
    • Gradiva za certifikat ZSDS
    • Vzorci splošnih in drugih aktov
    • Interne informacije in pobude združenja
  • Članski forum
    • Članski forum za izmenjavo soupravljalskih izkušenj in dobrih praks
  •    

  •    
  •    

(Ne)možnost imenovanja delavskega direktorja v družbah z omejeno odgovornostjo

  • Domov
  • Koristne informacije
  • Zbirka vprašanj in odgovorov iz prakse za prakso
  • (Ne)možnost imenovanja delavskega direktorja v družbah z omejeno odgovornostjo

Družba se je pred kratkim preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Svet delavcev je že v postopku preoblikovanja zahteval, da se v preoblikovani družbi, ki sicer zaposluje več kot 500 delavcev, vzpostavi tudi funkcija delavskega direktorja skladno z ZSDU, a je dobil odgovor poslovodstva, da »imenovanje delavskega direktorja v družbah z omejeno odgovornostjo ni v skladu z 78. členom ZSDU«. Ali to drži?

Stališče poslovodstva družbe, da imenovanje delavskega direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo ni v skladu z ZSDU, ni točno. To stališče namreč temelji na izključno strogo gramatikalni (jezikovi) razlagi določbe 78. člena ZSDU, ki se glasi:

»Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe se uresničuje preko predstavnikov delavcev v organih vodenja in nadzora družbe, in sicer:

1. v dvotirnem sistemu upravljanja preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe ali nadzornem odboru zadruge (v nadaljnjem besedilu: nadzorni svet), lahko pa tudi preko predstavnika delavcev v upravi družbe ali v upravnem odboru zadruge (v nadaljnjem besedilu: delavski direktor);

2. v enotirnem sistemu upravljanja preko predstavnikov delavcev v upravnem odboru in v komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi preko predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji družbe ali zadruge.«

Res je sicer, da ta določba govori o delavskem direktorju kot predstavniku delavcev v »upravi družbe« (ali – v primeru enotirnega upravljanja – »med izvršnimi direktorji«), kar naj bi (glede na to, da sta uprava ali upravni odbor z izvršnimi direktorji po ZGD-1 opredeljena izključno kot poslovodstvo v delniški družbi) ob uporabi omenjene pravno-interpretacijske metode pomenilo, da je tudi funkcija delavskega direktorja možna izključno le v delniških družbah. A takšna razlaga je preprosto vzeta iz konteksta drugih določil in tudi iz »duha« (smisla in namena) zakona kot celote. Zato je treba za ustrezen odgovor na predmetno vprašanje uporabiti tudi druge ustrezne pravno-interpretacijske metode, zlasti logično in teleološko oziroma namensko.

Kot prvo, zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku (lat. lex semper intendit, quod convenit rationi). V danem primeru je očitno, da je imel zakonodajalec namen uzakoniti posebno obliko delavskega predstavništva tudi v poslovodstvu večjih družb (z več kot 500 zaposlenimi) in s tem zagotoviti možnost vpliva interesov zaposlenih tudi na ključne poslovodne odločitve, kar je povsem v skladu s sodobnimi trendi na področju menedžmenta in korporacijskega upravljanja. Logično vprašanje, ki se postavlja, je torej: kakšen razumen preudarek, bi pravzaprav lahko zakonodajalca vodil do zaključka, da je – glede na samo poslovno bistvo in namen oziroma cilj uvedbe sistema delavskega soupravljanja na splošno – smiselno in potrebno takšno obliko soupravljanja (tj. funkcijo delavskega direktorja) uzakoniti le v delniških družbah, ne pa tudi v enako velikih družbah z omejeno odgovornostjo in drugih oblikah gospodarskih družb?

Takšnega smisla sporne določbe 78. člena ZSDU zagotovo ni najti po nobeni logiki, zato njena omenjena strogo gramatikalna razlaga nikakor ne more privesti do pravilne uporabe zakona v skladu z načelom razumnega preudarka. Čeprav ZSDU resda ni izrecno določil obvezne analogne uporabe določbe 78. člena o delavskih predstavnikih v organih vodenja in nadzora v vseh oblikah gospodarskih družb, ne samo v delniških, je torej treba to analogijo upoštevati že po splošnih pravnih pravilih.

Konkretno, če je delavski direktor v delniški družbi predstavnik delavcev v »upravi« ali »med izvršnimi direktorji«, ni prav nobenega razloga, da ne bi bil v družbi z omejeno odgovornostjo pač predstavnik delavcev »med poslovodji« kot obliki poslovodstva d.o.o. po ZGD-1. Tudi po tem zakonu ima d.o.o. namreč lahko več poslovodij, se pravi kolektivno poslovodstvo. Takšen predstavnik delavcev med poslovodji v d.o.o. zagotovo ne bi imel prav nič manj smisla kot ga ima, denimo, delavski direktor kot predstavnik delavcev med izvršnimi direktorji ali v upravi delniške družbe.

Kot drugo, zakon tudi sicer nikjer direktno ne omenja zgolj »delniške« družbe, uporablja pa po drugi strani v citirani določbi 78. člena splošni pojem »organi vodenja in nadzora družb«, kar še dodatno govori v prid našemu zgoraj predstavljenemu stališču in bi lahko predstavljalo tudi drugo plat morebitne strogo gramatikalne razlage konkretne (in drugih) določb ZSDU v poglavju »V. Sodelovanje delavcev v organih družbe«. Torej, če zakon ne določa, da delavci lahko sodelujejo le v organih delniške družbe, potem razlage, ki skušajo na ta način zožiti njegovo uporabo, pomenijo »nasilje nad zakonom« in so nedopustne. Zakaj bi gramatikalno razlagali smo tisti (drugi) del konkretnega člena, ki uporablja nazive organov delniške družbe, ne pa tudi tistega njenega (prvega) dela (in tudi naslova poglavja kot celote), ki govori o »organih vodenja in nadzora družb« na splošno?

Konec koncev ZGD-1 dopušča tudi družbenikom d.o.o.-jev in drugih družb, da z ustanovitvenim aktom določijo kot organe vodenja in nadzora nadzorni svet in upravo ali upravni odbor po vzoru na delniško družbo, in nikjer ne določa, da so to lahko samo organi delniške družbe. Določa le, da so pač v delniški družbi pod določenimi pogoji ti organi obvezni, ne pa, da jih druge družbe ne morejo imeti. Tudi iz tega razloga torej – četudi uporabimo strogo gramatikalno razlago zakona – ni mogoče poenostavljeno sklepati, da se določba 78. člena in druge iz konkretnega poglavja o sodelovanju delavcev v organih družbe v organih družbe avtomatično nanašajo izključno na delniške družbe.

Kot tretje, tudi če bi bilo res, da je imel zakonodajalec v določbah od 78. do 84. a člena ZSDU v mislih le delniške družbe, še vedno ne bi držalo, da morebitno imenovanje delavskega direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo ne bi bilo »v skladu z 78. členom ZSDU«. Kot že rečeno, te določbe ni mogoče razlagati izven konteksta celotnega zakona, pri čemer ne gre spregledati zlasti njegovega 5. člena, ki napotuje na t. i. participacijski dogovor med delodajalcem in svetom delavcev, s katerim je mogoče določiti tudi »več participacijskih pravic« in/ali »druge načine sodelovanja delavcev pri upravljanju«, poleg tistih, ki jih določa zakon. S participacijskim dogovorom je torej vedno mogoče vzpostaviti funkcijo delavskega direktorja tudi v drugih oblikah gospodarskih družb in – skladno z določbo tretjega odstavka 81. člena ZSDU – celo tudi v družbah z manj kot 500 zaposlenimi.

Skratka, nobenega vsebinskega ali formalnega razloga ni, da svet delavcev ne bi mogel na podlagi ZSDU legitimno zahtevati vzpostavitve funkcije delavskega direktorja tudi v družbi z omejeno odgovornostjo.

 

Iskalnik po spletni strani

Zadnje objave

Šikaniranje delavskih predstavnikov: Dodatna prijava kršitev na IRSD in pobuda za uvedbo postopka o prekršku
marec 17, 2023
Izšla je nova številka revije Ekonomska demokracija
marec 06, 2023
Javni poziv ZSDS: Ne zgledujte se po Svetu delavcev Save Turizma!
marec 02, 2023
Delavski predstavniki in poslovne finance: Računovodstvo niso finance, tako kot dobiček ni denar
februar 20, 2023
Nova tema na članskem forumu ZSDS: “Vprašanje pravilnika o napredovanju in nagrajevanju”
januar 30, 2023

Objave po kategorijah

  • Članski forum
  • Informacije, ukrepi in priporočila v zvezi s pojavom Koronavirusa COVID-19
  • Izobraževanja
  • Praktične izkušnje svetov delavcev pri delovanju v kriznih razmerah epidemije koronavirusa
  • Revija ekonomska demokracija
  • Splošne aktualnosti
  • Splošno
  • Strokovni članki
  • Vprašanja in odgovori iz prakse za prakso

Revija Ekonomska demokracija

Knjige in priročniki

Naročite se na obvestila

Obveščali vas bomo o aktualnih novostih in dogodkih.



S prijavo na e-novice se strinjate s pogoji uporabe.

Kontaktni podatki

  •   [email protected]
  •   + 386 (04) 231 44 70
  •   Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj

Stroka

  • Koristne informacije
  • Strokovni članki
  • Naša založba

Ponudba

  • Izobraževanja
  • Certifikat ZSDS
  • Izobraževanja za podjetje
  • Revija Ekonomska demokracija

O nas

  • Kdo smo
  • Kontakt

LANGUAGE

  • English

© 2019 ŠCID

  • Pravno obvestilo