ŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijoŠCID- Študijski center za industrijsko demokracijo
  • Domov
  • Aktualno
    • Splošne aktualnosti
    • Informacije, ukrepi in priporočila – COVID-19
    • Praktične izkušnje svetov delavcev – COVID-19
  • Izobraževanja
    • Izobraževanja, posveti, delavnice
    • Certifikat ZSDS
    • Izobraževanje posebej za vaše podjetje
  • Vprašanja in odgovori
    • Splošna vprašanja
    • Volitve sveta delavcev
    • Organiziranost in pogoji za delo sveta delavcev
    • Izvajanje participacijskih pristojnosti sveta delavcev
    • Svet delavcev kapitalsko povezanih družb
    • Predstavniki delavcev v organih družbe
  • Stroka
    • Koristne informacije
    • Priporočila združenja
    • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Beremo za vas
  • Naša založba
    • Revija Ekonomska demokracija
      • Splošno o reviji / naročilnica
      • Arhiv revij Ekonomska demokracija v PDF obliki
      • Strokovni članki iz revije Ekonomska demokracija
    • Knjige
      • Ekonomska demokracija v 21. stoletju
      • Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma
      • Participativni management
      • Perspektive razvoja sistema industrijske demokracije
    • Priročniki
      • Splošni priročnik za delavsko soupravljanje
      • Vsebina in priprava programa dela svetov delavcev
      • S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja
  • O nas
    • Kdo smo
    • Včlanitev v združenje
    • Kontakt
  • Za člane
    • Uporabna strokovna gradiva
    • Gradiva za certifikat ZSDS
    • Vzorci splošnih in drugih aktov
    • Interne informacije in pobude združenja
  • Članski forum
    • Članski forum za izmenjavo soupravljalskih izkušenj in dobrih praks
  •    

  •    
  •    

Oblikovanje »centralnega sveta delavcev«

  • Domov
  • Koristne informacije
  • Zbirka vprašanj in odgovorov iz prakse za prakso
  • Oblikovanje »centralnega sveta delavcev«

V našem koncernu so tri družbe z različnim številom delavcev in s tem tudi različno številčnimi sveti delavcev. Svet delavcev kapitalsko povezanih družb (»centralni svet delavcev«) je bil oblikovan kar na podlagi sklepa s skupne seje vseh treh svetov delavcev, ki je bila sklicana na zahtevo direktorja, in na kateri se je glasovalo z navadno večino prisotnih. Poseben dogovor med sveti delavcev o tem ni bil sklenjen. Ali se lahko »centralni svet delavcev« oblikuje na tak način (s preglasovanjem na skupni seji)? Kako se določa njegova struktura glede na številčno zastopanost posameznih svetov delavcev odvisnih družb? Ali je sedanji »centralni svet delavcev« pod opisanimi pogoji lahko legitimen organ?

Iz priložene dokumentacije (poslovnik o delu centralnega sveta delavcev, zapisnik skupne seje vseh treh svetov delavcev kapitalsko povezanih družb) vsekakor izhaja, da vaš centralni svet delavcev ni bil oblikovan v skladu z zakonom. Zato bi bilo potrebno vse postopke oblikovanja takoj razveljaviti in jih ponoviti skladno z zakonom, kajti sedaj je to nelegitimen organ, katerega (dosedanji in morebitni bodoči) sklepi so v bistvu nični.

Izhodišče za vodenje postopkov oblikovanja centralnega oziroma skupnega sveta delavcev predstavlja določba 74. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki pravi:

»Člane sveta delavcev kapitalsko povezanih družb imenujejo sveti delavcev kapitalsko povezanih družb, skupno število članov in število članov, ki jih imenuje svet delavcev posamezne družbe, pa določijo z dogovorom, skladno z velikostjo in številom članov sveta delavcev te družbe.

Člani sveta delavcev kapitalsko povezanih družb so lahko le člani svetov delavcev povezanih družb.«

Temelj za oblikovanje centralnega oziroma skupnega sveta delavcev je torej lahko le dogovor med sveti delavcev vseh treh kapitalsko povezanih družb. Dokler takšen dogovor ni sprejet, centralni oziroma skupni svet delavcev ne more biti oblikovan. Kako se sprejemajo dogovori in pogodbe pa je jasno. Popolnoma logično je, da je vsak dogovor lahko sprejet le s soglasjem (ločenih) sklepov vseh treh svetov delavcev in ne kar na skupni seji s preglasovanjem po načelu večine. Nobenega od svetov delavcev namreč ni mogoče s preglasovanjem »prisiliti« v sprejem dogovora, s katerim se ne strinja, kajti subjekti dogovarjanja so posamezni sveti kot celota in ne člani teh svetov kot posamezniki vsak s svojim »glasom«. Skupne seje vseh treh svetov delavcev lahko služijo le kot oblika skupnega informiranja in posvetovanja, nikakor pa z večinskim glasovanjem na takšnih sejah ni mogoče sprejemati nikakršnih za kogarkoli zavezujočih sklepov.

Število članov centralnega oziroma skupnega sveta delavcev mora biti sorazmerno številu članov posameznega sveta delavcev, ki se povezuje, in ne številu zaposlenih v posamezni družbi. Izračun možnega števila oziroma odstotka predstavnikov iz posamezne družbe v skupnem številu članov centralnega oziroma skupnega sveta delavcev je torej po tem kriteriju sorazmerno preprost, pri čemer velja poudariti, da zakon nikjer ne zahteva, da mora biti to število liho. Po možnosti naj bi centralni svet delavcev praviloma deloval po načelu konsenza med vsemi tremi sveti (vsak svet ima en glas), če pa je v posameznih primerih že nujno glasovanje med člani znotraj centralnega sveta delavcev, pa je možno vprašanje morebitnega neodločenega izida glasovanja v primeru sode sestave organa rešiti tudi drugače (npr. dodatno usklajevanje; prepoved preglasovanja s pravico »veta« članov iz tiste družbe, na katero se konkreten sklep neposredno nanaša; dvojni glas predsednika ipd.).

Iz zakona pa ni mogoče nedvoumno razbrati, kaj naj bi pomenil kriterij »velikost družbe«, ki je omenjen v zgoraj citirani določbi kot drugi kriterij za sestavo centralnega sveta delavcev. V tem pogledu pridejo lahko v poštev različni kazalci velikosti družbe kot npr. število zaposlenih, znesek osnovnega kapitala, letni prihodki itd. Zato je eventualno uporabo tega kriterija vsekakor treba predhodno natančno precizirati v že omenjenem dogovoru med sveti delavcev, ki oblikujejo skupni oziroma centralni svet delavcev. To pa je le še en argument več, ki govori v prid trditvi, da brez predhodno sklenjenega dogovora med sveti delavcev posameznih družb dejansko ni mogoče ustanoviti centralnega sveta delavcev. Ne nazadnje se je priporočljivo s tem dogovorom sporazumeti tudi o vsebini dela in pristojnostih centralnega sveta delavcev, ki seveda ni nek »nadrejen« organ svetom delavcev posameznih kapitalsko povezanih družb, ampak lahko obravnava le tista vprašanja, ki se nanašajo na delavce v vseh teh družbah. To pa običajno ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled.

Tudi določba vašega poslovnika o delu centralnega sveta delavcev, po kateri se člani centralnega sveta delavcev volijo na neposrednih in tajnih volitvah, je v nasprotju z zakonom. Zgoraj citirana določba 74. člena ZSDU namreč jasno določa, da člane tega organa »imenujejo« sveti delavcev kapitalsko povezanih družb.

Na podlagi povedanega lahko torej le še enkrat ugotovimo, da je sedanji centralni svet delavcev v vašem podjetju iz več razlogov povsem nelegitimen organ, zaradi česar svetujem takojšnjo uskladitev njegove sestave in načina dela v zgoraj navedenem smislu. V takšnem primeru namreč seveda ni uporabna določba 3. odstavka 10. člena ZSDU.

 

Iskalnik po spletni strani

Zadnje objave

Šikaniranje delavskih predstavnikov: Dodatna prijava kršitev na IRSD in pobuda za uvedbo postopka o prekršku
marec 17, 2023
Izšla je nova številka revije Ekonomska demokracija
marec 06, 2023
Javni poziv ZSDS: Ne zgledujte se po Svetu delavcev Save Turizma!
marec 02, 2023
Delavski predstavniki in poslovne finance: Računovodstvo niso finance, tako kot dobiček ni denar
februar 20, 2023
Nova tema na članskem forumu ZSDS: “Vprašanje pravilnika o napredovanju in nagrajevanju”
januar 30, 2023

Objave po kategorijah

  • Članski forum
  • Informacije, ukrepi in priporočila v zvezi s pojavom Koronavirusa COVID-19
  • Izobraževanja
  • Praktične izkušnje svetov delavcev pri delovanju v kriznih razmerah epidemije koronavirusa
  • Revija ekonomska demokracija
  • Splošne aktualnosti
  • Splošno
  • Strokovni članki
  • Vprašanja in odgovori iz prakse za prakso

Revija Ekonomska demokracija

Knjige in priročniki

Naročite se na obvestila

Obveščali vas bomo o aktualnih novostih in dogodkih.



S prijavo na e-novice se strinjate s pogoji uporabe.

Kontaktni podatki

  •   [email protected]
  •   + 386 (04) 231 44 70
  •   Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj

Stroka

  • Koristne informacije
  • Strokovni članki
  • Naša založba

Ponudba

  • Izobraževanja
  • Certifikat ZSDS
  • Izobraževanja za podjetje
  • Revija Ekonomska demokracija

O nas

  • Kdo smo
  • Kontakt

LANGUAGE

  • English

© 2019 ŠCID

  • Pravno obvestilo