V koncernu, ki ga sestavljajo delniška družba in štiri hčerinske družbe (d.o.o.), smo v skladu z zakonom (ZSDU) ustanovili svete delavcev za vsako družbo posebej. Težave so nastale pri imenovanju predstavnikov delavcev v nadzorni svet delniške družbe, ki jih je imenoval svet delavcev kapitalsko povezanih družb. Svet delavcev delniške družbe je vztrajal, da se v nadzorni svet imenuje njihov kandidat, ostali sveti delavcev pa so se čutili v neenakopravnem položaju glede na število zaposlenih v ostalih družbah. Kako urediti enakopraven odnos med sveti delavcev po vseh družbah?
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) tega vprašanja neposredno ne rešuje. Glede na to, da ne določa, kateri svet delavcev je pristojen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet koncerna, pa so mogoče različne rešitve, ki jih morajo sveti delavcev kapitalsko povezanih družb konkretizirati z medsebojnim dogovorom po 74. členu ZSDU v odvisnosti od specifik koncerna. Po našem mnenju so smiselne predvsem naslednje osnovne rešitve:
Če gre za klasični holding koncern, pri katerem je izključna dejavnost obvladujočega podjetja financiranje drugih podjetij in upravljanje s kapitalskimi deleži v teh podjetjih, ima pravico vse predstavnike zaposlenih v nadzorni svet obvladujočega podjetja imenovati skupni svet delavcev kapitalsko povezanih družb. Delavci, zaposleni v tem podjetju, namreč opravljajo samo neke vrste servisno službo za upravljanje celotnega koncerna in je tudi njihovo število običajno zanemarljivo v primerjavi s številom delavcev, ki so v delovnem razmerju v odvisnih družbah.
Če pa gre za koncern, pri katerem obvladujoče podjetje tudi samo opravlja neko samostojno gospodarsko dejavnost z lastnimi zaposlenimi, pa imajo le-ti pravico v nadzorni svet svojega podjetja imenovati vsaj enega predstavnika, medtem ko preostale imenuje skupni svet delavcev kapitalsko povezanih družb. Konkretna sestava takih koncernov je namreč zelo različna. Število zaposlenih je lahko v obvladujočem podjetju bistveno večje kot v vseh ostalih (odvisnih, hčerinskih) podjetjih skupaj ali obratno, možne pa so tudi različne vmesne situacije. Zato je treba skladno s tem konkretni dogovor o pristojnosti za imenovanje predstavnikov v nadzorni svet obvladujočega podjetja prepustiti svetom delavcev samim. Vodstvo podjetja se v ta dogovor nima pravice vtikati, kajti kot rečeno zakon glede tega ne vsebuje nobenih kogentnih norm.