Ob odprodaji pretežnega dela skladišč podjetja večje vrednosti je svet delavcev zastopal stališče, da gre za vprašanje, ki bi moralo biti na podlagi določbe 2.alinee 93. člena ZSDU predmet skupnega posvetovanja med upravo in svetom delavcev. Uprava je odgovorila, da gre le za prodajo družbinega premoženja in ne za prodajo »bistvenega dela družbe« kot pravne osebe, kar je treba ločevati. Prodaja premoženje družbe naj bi bila v pristojnosti uprave in svet delavcev naj pri tem ne bi imel nobene pravne podlage za sodelovanje pri sprejemanju takšne odločitve. Ali to drži?
Stališče uprave je le deloma točno.
Vsekakor drži, da je sprejem takšne odločitve v pristojnosti uprave in tej pristojnosti tudi nihče ne oporeka. Menimo pa, da vendarle gre za vprašanje, o katerem je potrebno predhodno skupno posvetovanje s svetom delavcev v smislu določbe 93. člena ZSDU.
Nesporno je treba ločevati med družbo kot pravno osebo in družbinim premoženjem, vendar pa je treba v zvezi s tolmačenjem druge alinee citiranega člena vedeti po drugi strani tudi to, da enovite pravne osebe ni mogoče prodajati po delih. Pravna oseba namreč nima pravnih »delov«, ki bi jih bilo mogoče ločeno prodajati. To pa pomeni, da je mogoče zakonsko dikcijo »prodaja bistvenega dela družbe« po logiki stvari razumeti le kot prodajo bistvenega dela njenega premoženja. Drugače namreč družbe kot rečeno ni mogoče prodajati »po delih« in zato tudi zakonske določbe o »prodaji bistvenega dela družbe« ni možno tolmačiti tako, da bi bila brez kakršnekoli smiselne vsebine.
Res pa je, da v primeru prodaje dela premoženja družbe, ne pride do statusne spremembe družbe. To je argument, ki formalno govori proti stališču, da je potrebno skupno posvetovanje po 93. členu ZSDU. Zato zgolj formalističen pristop s svojimi argumenti in protiargumenti verjetno ne more dati pravega odgovora na postavljeno vprašanje, ampak bo treba natančneje proučiti vse razsežnosti konkretnega primera in uporabiti po potrebi tudi druge določbe ZSDU.
Tako je naprimer odprodaja bistvenega dela premoženja običajno povezana tudi z zmanjšanjem gospodarske dejavnosti, spremembami v organizaciji proizvodnje in podobnim. Vse to pa so vprašanja, glede katerih potem pride v poštev določba 1. odst. 89. člena v povezavi z določbo 90. člena ZSDU. To pomeni, da je v teh primerih potrebno predhodno obveščanje sveta delavcev o nameravanih tovrstnih odločitvah z možnostjo, da se svet delavcev do njih tako ali drugače opredeli, preden so dokončno sprejete. Na ta način pravzaprav pride v praksi po drugi poti do enakega efekta, kot če bi bilo formalno izvedeno skupno posvetovanje po 93. členu ZSDU.