Uprava družbe je v programu ukrepov za zmanjševanje stroškov napovedala tudi 10% zmanjšanje števila zaposlenih. Kako so zakonsko opredeljeni »utemeljeni razlogi«, zaradi katerih lahko svet delavcev odkloni svoje soglasje k predlogu reševanja presežnih delavcev?
Napačne so interpretacije zakona, po katerih je svet delavcev pristojen dajati soglasje k programu razreševanja presežnih delavcev. Po določbi 1. odstavka 96. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) mora delodajalec pridobiti predhodno soglasje sveta delavcev k odločitvam iz pete do osme alinee prvega odstavka 89. člena ZSDU (zmanjšanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije), če imajo le-te za posledico povečanje ali zmanjšanje števila delavcev in če gre pri tem za večje število delavcev po predpisih o delovnih razmerjih. »Predmet« soglasja sveta delavcev so torej poslovne odločitve (vzrok!), ki imajo za posledico presežke delavcev, ne pa sam program razreševanja presežnih delavcev.
Res pa je, da morajo zgoraj omenjene poslovne odločitve delodajalca o zmanjšanju števila delavcev že vsebovati tudi predlog programa razreševanja presežnih delavcev preden so predložene v soglasje svetu delavcev. Morebitna odsotnost le-tega je po določbi 2. odstavka 96. člena ZSDU lahko prvi utemeljen razlog za morebitno odklonitev soglasja k odločitvi delodajalca. V tem okviru svet delavcev torej lahko presoja le dvoje, in sicer:
• ali je predlog programa razreševanja presežnih delavcev priložen predlogu odločitve ali ne,
• ali predlog programa vsebuje vse potrebne elemente (ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcem, seznam presežnih delavcev ter ukrepi in kriteriji za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja ipd.)
Če je navedeno izpolnjeno svet delavcev ne more utemeljeno odkloniti soglasja k odločitvi o zmanjšanju števila delavcev.
Kot drugo pa lahko svet delavcev po 2. odst. 96. člena ZSDU zavrne soglasje k predlagani odločitvi o zmanjšanju števila delavcev, če razlogi za zmanjšanje niso utemeljeni. Kdaj so razlogi za zmanjšanje števila delavcev utemeljeni in kdaj ne pa je povsem vsebinsko, ne formalnopravno vprašanje. Nekega univerzalnega »merila utemeljenosti razlogov za zmanjšanje števila delavcev« vsekakor ni in kolikor v tem pogledu pride do različnih pogledov med svetom delavcev in delodajalcem ter morebitne zavrnitve soglasja s strani sveta delavcev, se nastali (soupravljalski) spor potem lahko na zahtevo delodajalca rešuje v postopku arbitraže po določbah 99. do 106. člena ZSDU.
Za lažjo predstavo dajemo primer iz prakse. Nekaj let nazaj se je v družbi, ki proizvaja obutev načrtovalo selitev modne obutve iz Slovenije v Bosno (modna obutev je bila poleg športne obutve, smučarskih čevljev in pohodne obutve, eden izmed glavnih sklopov proizvodnje). To je imelo za posledico predvideno odpustitev večjega števila delavcev. Glavna analiza predstavnikov delavcev se je osredotočila v to, ali res drži, da je proizvodnja modne obutve in prodaja le te ekonomsko tako nerentabilna, da se dela izgubo. In je potrebno proizvodnjo seliti v Bosno. Ter ali to pretehta negativne učinke na prodajo, ki jih bo proizvodnja v Bosni nedoumno imela na kupce, ki dajejo prednost izdelkom narejenim v Sloveniji. Ter negativne učinke manjše kvalitete proizvodnje (namreč ta družba ima zelo kvalitetne in kvalificirane delavce, ki proizvajajo čevlje), ki bo posledica tega, da bodo čevlje sedaj izdelovali manj kvalificirani delavci v slabših delovnih pogojih. Nenazadnje pa je potrebno upoštevati še dodatne stroške transporta, ki jih bo za sabo prinesla izdelava čevljev v Bosni.